01. 10. 2012

Zmot o varčevanju je verjetno vsaj toliko, kot je različnih naložbenih možnosti - pa še kakšna več. Tokrat smo zbrali nekaj najpogostejših zmot in dilem vlagateljev, smo pa o vzrokih za (pogosto) napačne odločitve vlagateljev obširneje pisali tudi v Naložbenem pregledu št. 14, v katerem smo podrobno razčlenili sistematične napake vlagateljev s pomočjo spoznanj vedenjskih financ.(1)

Zmota 1: Časi so zahtevni. Če hočem dosegati nadpovprečne donosnosti, moram stalno spremljati borzne trge in biti v vsakem trenutku pripravljen, da ustrezno odreagiram na zadnje novice.
Empirične študije kažejo, da je resnica ravno obratna. Ob velikih dnevnih nihanjih na kapitalskih trgih (npr. v času evropske dolžniške krize) dnevno spremljanje povzroča strah, ki vodi v čezmerno trgovanje z vrednostnimi papirji, kar povzroča najmanj dodatne transakcijske stroške. Ni presenetljivo, da Benartzi in Thaler priporočata, da naj se dolgoročni vlagatelji izogibajo kratkoročnemu preverjanju donosnosti svojih naložb, saj to lahko vodi v neracionalne odločitve.(2)

Zmota 2: Denar je najbolje naložiti v delnice, ki jih najbolje poznam.
Vlagatelji imajo zavajajoč občutek nadpovprečne informiranosti in poglobljenega poznavanja domačih kapitalskih trgov, kar jim daje lažni občutek kontrole. Logična posledica je prevelika izpostavljenost lokalnim vrednostnim papirjem, to pa vodi v premajhno razpršenost premoženja in v sprejemanje prevelikega tveganja (glej tudi uvodnik).

Zmota 3: Ko bodo delnice  rasle, bom odprodal obveznice in dokupil delnice, ko bodo padale, bom storil obratno. 
Sliši se morda lepo in modro, vendar tovrstno dejanje povzroči dodaten odmik od ciljne strateške razporeditve premoženja. Gre sicer za pogosto napako, saj vlagatelji premajhno težo pripisujejo dolgoročnim povprečjem in preveliko nedavnim dogodkom. Sklepanje na podlagi premajhnega vzorca vodi v neustrezno posploševanje, saj vzorec ni bil dovolj velik za učinkovito oceno verjetnosti. Še pomnimo kupovanje slovenskih delnic v letih 2006 in 2007, ko smo na podlagi preteklih visoko pozitivnih donosnosti sklepali na nadaljevanje trenda? Kahneman in Tversky imenujeta to zakon malih števil (angl. law of small numbers).(3)

Zmota 4: Tone že ve, kaj se splača, zakaj bi služil samo on?
Čeprav je bil čredni nagon pri naših daljnih prednikih v afriških savanah koristen v boju za preživetje, nas lahko pri nalaganju pošteno udari po glavi. Sledenje čredi, ki sicer daje občutek varnosti in  pripadnosti, nasprotuje eni izmed  ključnih usmeritev pri alokaciji premoženja, in sicer strateški razporeditvi premoženja v skladu z vlagateljevimi finančnimi cilji in naklonjenostjo tveganju.

Zmota 5: Samostojno vlaganje ima očitno mnogo pasti. Najbolje je, da odločitve o svojih prihrankih zaupam finančnemu svetovalcu - edino tako bodo hkrati varni in donosni.
Vlagatelji velikokrat pričakujejo preveč in ne znajo ločiti, na katere dogodke ima finančni svetovalec vpliv in na katere ne. Finančni svetovalec, ki bi vlagatelje obvaroval pred vsemi kratkoročnimi padci na kapitalskih trgih, hkrati pa jim omogočal udeležbo ob vseh kratkoročnih rasteh, ne obstaja.