19. 10. 2020

Pandemija koronavirusa je ponovno v polnem razmahu. Upravitelji in analitiki smo, poleg podrobnega spremljanja zdravstvene situacije, svojo pozornost usmerili k ameriškim volitvam, brexitu in napredku pri razvoju cepiva proti SARS-CoV-2.

Indeks  Donosnost v zadnjem tednu* (9.10.2020-16.10.2020) Donosnost letos* (31.12.2019-16.10.2020)

Svet - MSCI World*

+0,58%

+0,93%

ZDA - S&P 500*

+1,10%

+4,87%

Evropa - DJ STOXX 600*

-0,77%

-9,52%

Japonska - Topix*

-0,65%

-5,00%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

+1,04%

-1,29%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

V teh dneh so praktično vse novice tako ali drugače povezane z najbolj perečo tematiko ta hip: pandemijo koronavirusa. Situacija se skoraj po celem svetu slabša iz dneva v dan in je trenutno še posebno zaskrbljujoča v Evropi. Nekaj optimizma lahko najdemo zgolj v tem, da je smrtnost precej nižja, kot je bila spomladi. Vse vlade poskušajo ujeti pravo ravnotežje med dvema nasprotujočima si poloma: zdravjem prebivalstva in delujočo ekonomijo. Navkljub relativno slabi epidemiološki sliki so borzni tečaji pretekli teden zaključili brez pretirano velikih premikov. Kapitalski trgi so namreč osredotočeni na ukrepe monetarne in fiskalne politike v kombinaciji s cepivom, kar zmanjšuje možnost črnega scenarija. Farmacevtski gigant Pfizer je v petek pozitivno presenetil javnost z informacijo o tem, da bo mogoče že novembra zaprosil za dovoljenje za izredno uporabo njihovega cepiva. Na drugi strani je njihov konkurent Johnson & Johnson moral zaustaviti testiranje cepiva, saj je eden izmed pacientov dobil nezaželene stranske učinke.

Za boj s koronavirusom je večina razvitih držav ubrala precej podobno pot: vlade izdajajo obveznice, ki jih v dobršni meri kupijo centralne banke. Obrestne mere ostajajo izjemno nizke, pogosto celo negativne. Denimo zahtevana donosnost za nemško 10-letno državno obveznico je upadla na najnižjo raven po marcu. Tudi nova izdaja slovenskih 30-letnih državnih obveznic je minila bolje od pričakovanj. Povpraševanje po eno milijardni izdaji je za 5-krat preseglo ponudbo, pri čemer je letna obrestna mera zgolj pol odstotka. O količini denarja, ki se steka v ekonomijo, veliko pove podatek, da je ameriški proračunski primanjkljaj v zadnjih 12 mesecih dosegel 3.100 milijard dolarjev, kar je približno 15 % njihovega BDP-ja.

Nekaj optimizma je na borze prinesla tudi nova študija Mednarodnega denarnega sklada. Njihova napoved svetovne gospodarske rasti za letošnje leto je za pol odstotne točke boljša od predhodne, vseeno pa se pričakuje, da bo letošnji 4,4 % upad svetovne ekonomije celo višji kot leta 2009. Primerjalno gledano jo bo še najbolje odnesla Kitajska, saj bo po njihovih napovedih z 1,9 % letošnjo gospodarsko rastjo celo edina država iz skupine G20 (20 največjih svetovnih gospodarstev), ki se bo uspela izogniti upadu BDP-ja. Hkrati Oxford Economics predvideva, da bo kitajsko gospodarstvo v roku enega desetletja prehitelo ameriško, kar bo še dodatno zvišalo kitajsko moč na svetovnem geopolitičnem zemljevidu.

Merjenje mišic na relaciji med Londonom in Brusljom se nadaljuje. Verjetnost trdega brexita se povečuje, saj obe strani vztrajata pri svojih stališčih. Britanci do konca letošnjega leta ostajajo del carinske unije in notranjega trga EU. Če do takrat ne bodo razrešili nesoglasij, se bo trgovanje med otokom in celino bistveno podražilo in otežilo. Trdi brexit bi relativno bolj prizadel Britance, saj jim izvoz v EU predstavlja več kot 40 % celotnega izvoza. Za konec dodajmo še, da javnomnenjske ankete še naprej kažejo na zmago Joeja Bidna. Čeprav Trumpu ostajata samo še dva tedna, da bitko obrne sebi v prid, pa to še ne pomeni, da je tekma končana.

Nazaj