11. 11. 2013

Medtem ko je Evropska centralna banka (ECB) zaradi nizke inflacije in upočasnjenega okrevanja v evroombočju pretekli teden vlagatelje po svetu presenetila z znižanjem obrestne mere, pa Twitter s prvo javno izdajo delnic izkorišča ugodne razmere na primarnem trgu.

Regija	V zadnjem tednu (1.11.2013-8.11.2013)*	Letos (31.12.2012 - 8.11.2013)*
Svet - MSCI World	+0,86%	+17,74%
ZDA - S&P 500	+1,47%	+22,57%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,38%	+15,39%
Japonska - Topix	+0,20%	+17,71%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-2,24%	-6,88%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Inflacija v evroobmočju se je oktobra znižala na 0,7 % na letni ravni, kar je precej manj od ciljne stopnje inflacije ECB (malenkost pod 2 %). Poleg tega sredi tedna objavljeni podatki o proizvodni in storitveni aktivnosti (PMI composite) za oktober v evroobmočju nakazujejo, da se okrevanje nadaljuje s počasnejšim tempom. Predsednik ECB Mario Draghi je tako v četrtek na zasedanju ECB objavil znižanje ključne obrestne mere na 0,25 %, kar je zgodovinsko najnižji nivo, in napovedal ekspanzivno denarno politiko do sredine leta 2015. Poleg tega je Draghi omenil, da ima ECB pri spodbujanju gospodarstva evroobmočja, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, na voljo še precej različnih ukrepov. Ena od možnosti je znižanje depozitne obrestne mere, po kateri banke lahko posojajo ECB, pod 0 %. Namen tega ukrepa bi bil spodbuditi posojanje med bankami in s tem morda tudi gospodarstvu. Tečaji delnic so po objavi novice porasli, vrednost evra v primerjavi z vodilnimi svetovnimi valutami pa se je znižala, kar je razveselilo tudi evropske izvoznike. Tudi Češka centralna banka je zaradi strahu pred deflacijo in nizke gospodarske rasti posegla po novih ukrepih, kar je sicer po znižanju ključne obrestne mere proti 0 % napovedovala že skoraj eno leto. Po objavi novice o tiskanju čeških kron se je tečaj krone glede na evro znižal za približno 5 %, s tem pa želi Češka centralna banka pomagati izvozno naravnanemu gospodarstvu, kar bi pozitivno vplivalo na tamkajšnjo gospodarsko rast.

Tudi onkraj Atlantika smo bili pretekli teden priča obetavnim objavam. Ameriška gospodarska rast, prevedena na letno raven, je tako v tretjem četrtletju letošnjega leta znašala 2,8 %, kar je precej več od pričakovanj. Poleg tega je bilo oktobra v ZDA, kljub delnemu zaprtju vladnih služb, ustvarjenih več kot 200 tisoč delovnih mest, kar je precej več od pričakovanj analitikov in tudi na ravni povprečja v obdobju pred zadnjo recesijo. Dobre objave v petek so razveselile ameriške vlagatelje, čeprav je bila reakcija na borzi sprva neodločna, saj se je s tem povečala verjetnost, da bo ameriška centralna banka (Fed) zmanjšala spodbude gospodarstvu. Tako se lahko upravičeno vprašamo, če so ZDA morda že prišle v fazo dovolj stabilnega okrevanja, ko dobre objave zaradi možnosti nižjih spodbud Fed-a ne bodo več negativne za tečaje ameriških delnic. Po drugi strani dobre objave v ZDA in morebitno zmanjšanje spodbud Fed-a vnašajo nemir v razvijajoče se države. Močni kapitalski prilivi v te regije so bili v preteklosti spodbujeni tudi s poceni denarjem v razvitih državah, zaradi česar so vlagatelji iskali donosnejše naložbene priložnosti, kar je močno znižalo tudi obrestne mere v teh državah. Zmanjšanje spodbud Fed-a bi zvišalo obrestne mere v ZDA, ki bi se že močno približale tistim iz razvijajočih se držav. To bi ameriške obveznice naredilo bolj zanimive za vlagatelje, kar bi najverjetneje sprožilo odliv kapitala iz razvijajočih se držav nazaj v ZDA.

Pretekli teden so bile oči vlagateljev uprte tudi v prvo javno izdajo delnic Twitterja, ki je prav gotovo izkoristil ugodne razmere na primarnem trgu. To potrjuje tudi približno 40 % zvišanje cene na 26 USD, po kateri je družba ponudila delnice vlagateljem. Še več, prvi dan trgovanja na borzi je cena delnice poskočila s 26 USD na 45 USD, kar pa znižuje prihodnji potencial za rast tečaja. Nadaljevanje rasti tečaja je zlasti odvisno od tega, ali bo družbi uspelo preseči izredno optimistična pričakovanja vlagateljev o prihodnjem poslovanju Twitterja vključena v trenuten tečaj na borzi. V preteklosti je bilo precej primerov, ko so se vlagatelji s takšnimi nakupi močno opekli. Po drugi strani so podobno optimistična pričakovanja imeli tudi vlagatelji ob uvrstitvi delnic Googla na kapitalski trg leta 2004. Ta je izredno visoka pričakovanja v prihodnjih letih še dodatno presegel, kar se je poznalo na več kot 1000 % rasti tečaja delnice od uvrstitve na borzo do danes. Kakorkoli že, odločitev za nakup ali prodajo takšnih delnic je izrazito špekulativne narave.