16. 12. 2015

V zadnjih tednih se zdi, da se vrtiljak geopolitičnih tveganj vrti vedno hitreje in da tudi tisti, ki bi morda radi izstopili, tega ne morejo več narediti brez resnih posledic. Evropa se sooča z največjim navalom beguncev po drugi svetovni vojni, še vedno je v nenehnem pričakovanju novih terorističnih napadov, v Siriji pa je prišlo do prve sestrelitve ruskega letala neposredno od države zveze NATO po letu 1952, kar konfliktu na Bližnjem Vzhodu daje veliko večji strateški pomen, kot je sprva kazalo.

Vse ožje in širše dogajanje povezano s krizo na Bližnjem Vzhodu je zelo dobro medijsko pokrito, zato bomo opozorili tudi na nekatera prezrta tveganja, ki so za vlagatelje na kapitalske trge bržkone bistveno pomembnejša. Glede na to, da je ameriški trg kapitala daleč največji na svetu po tržni kapitalizaciji in da so ZDA vojaška velesila ter tradicionalno močno stojijo za svojimi stališči, bomo veliko utež namenili nedavnim izjavam ameriškega ministra za obrambo Ashtona Carterja.

Sobota, 7. 11. 2015

Nedavni intervju z Ashtonom Carterjem lahko strnemo v tri ključne točke, ki kažejo na strateški fokus ZDA.

  1. »Terror elements like (ISIS), of course, stand entirely opposed to our values. But other challenges are more complicated, and given their size and capabilities, potentially more damaging1

    V zgornji izjavi se je Carter dotaknil terorizma in posredno Bližnjega Vzhoda, a nakazal, da vidijo ZDA večje izzive in grožnje drugje. Podatki razkrivajo2, da so ZDA na Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki kljub naraščajočim nemirom od leta 2011 do 2015 zmanjšale prisotnost svojih vojaških enot kar za 80%. Če k temu dodamo še podpisani jedrski sporazum z Iranom, lahko sklepamo, da ima ta nemirna regija vedno manjši pomen za ZDA. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da ZDA postajajo ena največjih proizvajalcev nafte na svetu z vedno manjšimi potrebami po uvozu nafte.

  2. »We're investing in the technologies that are most relevant to Russia's provocations, such as new unmanned systems, a new long-range bomber, and innovation in technologies like the electromagnetic railgun, lasers and new systems for electronic warfare, space and cyberspace, including a few surprising ones I really can't describe here.«3

    Vsebina in ostrina sporočila v drugi pomembni izjavi, namenjeni Rusiji, je bila verjetno najostrejša od visokega predstavnika ZDA po koncu hladne vojne. Vendar imata ZDA in Rusija zelo dobro urejeno krizno komunikacijo še iz časa hladne vojne. Imata vladajoči eliti, ki jima nikakor ni v interesu medsebojni vojaški spopad, kar je tudi razvidno iz relativno pomirjajočih tonov s strani ZDA po rusko-turškem konfliktu.

  3. »US has been shifting its focus toward the Asia-Pacific, including sending its best naval and other military weapons, ships and equipment to that region4 

    ZDA se osredotočajo na Azijsko-Pacifiško regijo, kamor bodo poslali tudi svojo najboljšo vojaško opremo. Morda na prvi pogled nenavadna izjava v luči aktualnosti krize na Bližnjem Vzhodu, zato poglejmo podrobneje, kaj je imel g. Carter v mislih.

Torek, 27. 10. 2015

ZDA so pričele z zelo pomembno vojaško operacijo »Freedom of Navigation«5 v Južnokitajskem morju. Ameriški rušilec z napredno vojaško oborožitvijo je zaplul v bližino novo nastajajočih kitajskih umetnih otokov na območju otočja Spratly. Namen je bil predvsem, da pokažejo Kitajski, da so za ZDA to mednarodne vode in da lahko plujejo kjerkoli in kot želijo, ne ozirajoč se na dejstvo, da Kitajska trdi, da gre za njene teritorialne vode.

Zakaj so se ZDA pripravljena zaplesti v konflikt s Kitajsko zaradi nekaj plitvin, čeri in gradnje umetnih otokov?

  • Ker Kitajska gradi umetne otoke, ki so sposobni nositi vojaške zmogljivosti.
  • Ker ima več držav - zaveznic ZDA (Vietnam, Malezija, Indonezija, Tajvan, Filipini, Brunej) nerešene oziroka konfliktne teritorialne zahteve na tem območju.
  • Ker mimo otočja Spratly poteka ena najpomembnejših morskih poti za nafto, ki oskrbuje tudi ostale tradicionalne zaveznice ZDA (Južno Korejo, Japonsko).
  • Ker gre za izredno bogato ribolovno območje, pomembno za zaveznice ZDA.
  • Ker imajo denimo zgolj Filipini in Indonezija skupaj več prebivalcev kot ZDA (velik gospodarski potencial).
  • Ker želi jasno pokazati svojim zaveznicam, da jih ne bo zapustila v težavah.
  • Ker je dolgoročno to geografsko območje za ZDA bistveno pomembnejše kot npr. razmere v Ukrajini ali Siriji.

Slika 1: Problematičo Južno Kitajsko morje

Vir: U.S. Central Intelligence Agency (CIA)

Ozadje spora

V preteklih desetletjih do resnih trenj med ZDA in Kitajsko ni prihajalo, nenazadnje sta imeli skupnega »sovražnika«, Sovjetsko Zvezo, Kitajska pa je bila gospodarsko še daleč od statusa velesile. Danes je Kitajska že drugo največje gospodarstvo na svetu, takoj za ZDA. Delež izdelkov v izvozu z visoko dodano vrednostjo se povečuje in tako postajajo Kitajska podjetja vedno večji izziv tudi visokotehnološkim podjetjem iz ZDA, pri čemer ZDA trdijo, da gre tako hiter vzpon kitajskih podjetij tudi na račun kraje ameriške intelektualne lastnine. Kitajska valuta postaja vedno bolj priznana in uporabljena v mednarodni trgovini, kar je tudi neposredna konkurenca ameriškemu dolarju.

Zakaj so ta novo nastajajoča razmerja nevarna?

Ameriška javnost že dolgo spremlja pozive Kitajski zaradi njene valutne politike. Vendar se je v zadnjem času naklonjenost ameriške javnosti do Kitajske opazno poslabšala zaradi domnevnega vdora v računalniški sistem ameriške vlade ter zbiranja zdravstvenih podatkov o njihovih uslužbencih, ki bi lahko postali predmet izsiljevanja. Še več, v zadnjih 40 letih ameriško javno mnenje še nikoli ni bilo s takim naskokom bolj naklonjeno Japonski kot Kitajski.6 Na drugi strani se med Kitajskim prebivalstvom krepi nacionalizem, občutek večvrednosti in protiameriško razpoloženje.

Ameriška dolgoročna strategija temelji na preprečitvi nastanka takšne nove regionalne sile, ki bi ji lahko bila resen izziv na globalnem odru. V času hladne vojne so ZDA in Sovjetska Zveza stale na nasprotnih bregovih, a s približno enako vojaško močjo, kar je preprečevalo resen spopad. Kitajska dolgoročno predstavlja ZDA večjo grožnjo ali najmanj zelo resen izziv, vendar je hkrati vojaško še vedno inferiorna. Ta nevarna kombinacija bo verjetno trajala vsaj še nekaj desetletij in bi lahko povzročila, da bi se Kitajska prekomerno odzvala na morebitno ameriško vojaško provokacijo, še posebej pod močnim vplivom javnega mnenja na Kitajskem, izrazito nenaklonjenega dominantni vlogi ZDA.

Kako takšna geopolitična tveganja vplivajo na kapitalske trge in kako naj ravnajo vlagatelji, bomo predstavili v enem izmed naslednjih prispevkov.


Opombe:

1Prevod: »Elementi nasilja, značilni za ISIS, so seveda v popolnem nasprotju z našimi vrednotami. Kljub temu obstajajo tudi drugi izzivi, ki so še bolj kompleksni ter potencialno bolj škodljivi

2Vir: The Heritage Foundation and Defense Manpower Data Center.

3Prevod: »Kot odgovor na ruske provokacije vlagamo v nove tehnologije, kot so na primer sistemi brez posadke, novi bombniki dolgega dosega in inovacije v tehnologije. To so med drugim elektromagnetni topovi, laserji in novi sistemi za elektronsko bojevanje, vključno s presenetljivimi tehnologijami, ki jih niti ne znam opisati.«

4Prevod: »Združene države Amerike so se osredotočile na azijsko-pacifiško regijo, med drugim so regiji posredovale najboljše vojaško in pomorsko orožje, ladje in opremo.«

5Prevod: »Svoboda navigacije«.

6Vir: Chicago Council On Global Affairs.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Simon Logar, mag.
Simon Logar, mag.

direktor sektorja investicijskih skladov

Vsi članki avtorja