Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
26. 02. 2018
Pretekli teden so bili vlagatelji dobro razpoloženi na vseh pomembnejših kapitalskih trgih. Rast tečajev so spodbudile gospodarske objave, ki kažejo na robustno globalno gospodarsko rast, in tudi usklajen trgovinski sporazum, ki bo pospešil mednarodno trgovino.
Svet - MSCI World*
+1,28 %
-0,31 %
ZDA - S&P 500*
+1,68 %
+0,67 %
Evropa - DJ STOXX 600*
+0,22 %
-1,80 %
Japonska - Topix*
+1,96 %
-0,02 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*
+2,53 %
+2,75 %
* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.
V sredo je ameriška centralna banka (Fed) objavila zapiske januarskega zasedanja. Iz zapiskov je razviden bolj optimističen pogled centralnih bankirjev na ameriško gospodarsko rast v prihodnjih mesecih, deloma tudi na račun sprejete davčne reforme, kar povečuje verjetnost kar štirih dvigov referenčne obrestne mere. V prid slednjim govorijo tudi v preteklem tednu objavljeni makroekonomski podatki o višji januarski inflaciji in tudi znatnem porastu urnega zaslužka ameriških delavcev. Pri vsem skupaj gre zgolj za nadaljevanja trenda s konca januarja, zato krepitev inflacijskih pritiskov ni skazila pozitivnega razpoloženja. Po drugi strani se je povedano odrazilo na obvezniškem trgu, kjer je zahtevana donosnost 2-letne ameriške državne obveznice dosegla najvišji nivo v zadnjem desetletju, zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice pa najvišji nivo v zadnjih 4 letih (2,94 %). Ameriške državne obveznice tako postajajo zanimivejša naložba, kar se odraža tudi na večjem zanimanju za ameriški dolar, ki je v preteklem tednu pridobil 1,7 % glede na evro.
Zapiske januarskega zasedanja je objavila tudi Evropska centralna banka. Iz slednjih je razvidno, da evropsko gospodarstvo še ne raste po stopnji, ki bi upravičila manj ekspanzivno denarno politiko. Je pa boljša novica prišla iz Grčije, ki ji je bonitetna hiša Moody's dvignila bonitetno oceno državnega dolga s Caa2 na B3, pri čemer analitiki Moody's-a pričakujejo nadaljevanje grškega gospodarskega okrevanja. Politična negotovost pa se stopnjuje v Italiji. Trenutne javnomnenjske ankete nakazujejo, da na parlamentarnih volitvah, ki bodo 4. marca, nobena stranka nima zadostne podpore, da bi oblikovala vlado. Negotovost se je odrazila na zahtevani donosnosti italijanske 10-letne državne obveznice, ki je v preteklem tednu porasla z 1,99 % na 2,07 %.
Dobro stanje globalnega gospodarstva potrjuje tudi pretekli teden objavljen podatek o januarskem japonskem izvozu, ki raste že 14 zaporednih mesecev. Razveseljujoč je tudi podatek, da japonska podjetja kljub le 2,8 % brezposelnosti zaposlujejo najhitreje v zadnjih 11 letih. Zanimive pa so napovedi podjetij, saj navkljub nizki stopnji brezposelnosti več kot polovica japonskih podjetij po anketi Reutersa v letošnjem letu ne namerava dvigniti osnovnih plač svojim zaposlenim. Tako ne gre pričakovati, da bo rast plač pomagala japonski centralni banki pri dosegu 2 % ciljne inflacije. V januarju je na letni ravni le-ta, neupoštevaje cene energentov in hrane, znašala le 0,4 %.
Preteklo sredo je bila objavljena tudi zadnja verzija azijsko-pacifiškega trgovinskega sporazuma. Potem ko so v začetku leta 2017 od pogajanj odstopile ZDA, se je 11 preostalih držav, ki predstavljajo 13 % globalnega BDP, dogovorilo o vseh ključnih sestavinah sporazuma in ga bodo predvidoma podpisale v začetku marca. S sporazumom bodo države podpisnice bolje uredile področje intelektualne lastnine, hkrati pa bodo znižale več tarif. Od sporazuma si na primer kanadski izvozniki obetajo prihranek pri tarifah v višini 338 milijonov USD letno, novozelandska vlada pa pričakuje, da bo s sporazumom njihov BDP pridobil dodatnih 881 milijonov USD letno.
Namestnik direktorja sektorja investicijskih skladov
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.