29. 12. 2020

V času rekordno ohlapnih denarnih politik najpomembnejših centralnih bank so postale varne naložbe zelo drage. Vlagatelj, ki bo danes z nakupom 2-letne nemške državne obveznice Nemčiji posodil 100 evrov, bo čez dve leti z natečenimi obresti dobil povrnjenih le približno 98,5 evrov. Se bo torej v letu 2021 splačalo vlagati prihranke v obveznice?

Dogajanje na evropskem obvezniškem trgu v letu 2020 lepo opisuje Slika 6. Z modro črto je prikazano povprečje pričakovanj tržnih udeležencev glede višine depozitne obrestne mere ECB čez 12 mesecev. Z oranžno črto pa je prikazano gibanje vrednosti enote premoženja podsklada Podjetniške obveznice EUR. Torej v začetku leta 2020 je povprečni udeleženec na trgu pričakoval, da se bo depozitna obrestna mera ob koncu leta gibala okrog nivoja -0,45 odstotka. Zgodila pa se je korona kriza, ki ji je sledila vrsta intervencij centralnih bank s povečanjem obsega denarja v obtoku in drugimi monetarnimi ukrepi ter stimulativni fiskalni ukrepi držav. Tako ni presenetljivo, da se je denar na trgu še pocenil, pričakovanja tržnih udeležencev glede prihodnje depozitne obrestne mere pa so se znižala na -0,6 %. Gibanje vrednosti enote premoženja podsklada NLB Skladi – Podjetniške obveznice EUR je bilo z izjemo kratkega obdobja izjemne marčevske negotovosti na kapitalskih trgih obratno sorazmerno s pričakovanji tržnih udeležencev glede prihodnje vrednosti depozitne obrestne mere. Vrednost enote premoženja podsklada bo tako zaradi nižjih obrestnih mer, nižjega kreditnega tveganja in nekaterih drugih dejavnikov leto zaključila v zelenem, pozitivnem območju.

Povzetek predpostavljenih napovedi za leto 2021:

  1. Globalno gospodarstvo bo v letu 2021 postopoma okrevalo.
  2. Retorika centralnih bank je dokaj enotna, obrestne mere bodo ostale na rekordno nizkih nivojih za daljše obdobje. Dodatno znižanje v še bolj negativno območje je brez občutne zaostritve gospodarskih razmer malo verjetno.
  3. Zahtevane stopnje donosnosti tudi dolgoročnih evropskih državnih obveznic so negativne. Že majhen premik pričakovanj vlagateljev glede dolgoročnih obrestnih mer imajo zato lahko znaten negativen vpliv na donosnost dolgoročnih državnih obveznic.
  4. Kreditni pribitki oziroma nagrada investitorjem, ki so pripravljeni sprejeti kreditno tveganje, so zelo nizki. Višje, a vendar tudi zgodovinsko nizke, kreditne pribitke je mogoče najti le v območju tveganih obveznic bonitetnih razredov BB in nižje. Znatnega znižanja kreditnih pribitkov v letu 2021 ne moremo pričakovati.

Glede na povedano je v odsotnosti dodatnega nižanja obrestnih mer centralnih bank v primeru deflacijskega šoka potencial rasti vrednosti obveznic zelo omejen. Hkrati pa lahko višja gospodarska rast od trenutno pričakovane ali nekoliko višja inflacijska pričakovanja znatno vplivajo na dvig zahtevanih stopenj donosnosti srednje in dolgoročnih obveznic oziroma na negativno donosnost teh obveznic. Povedano je razlog, da v družbi NLB Skladi dajemo prednost kratkoročnim obveznicam, na donosnost katerih bodo rahlo višje zahtevane stopnje donosnosti imele manjši negativen vpliv kot pri srednje in dolgoročnih obveznicah.

V luči pokoronskega gospodarskega okrevanja pa smo pripravljeni sprejeti nekoliko več kreditnega tveganja oziroma smo zato bolj izpostavljeni obveznicam z nižjo bonitetno oceno. Pričakujemo torej, da bodo v obdobju višje gospodarske rasti izdajatelji obveznic lažje poravnavali zapadle obveznosti.

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ta članek je del publikacije Analitski pregled, letnik 13, št. 3, december 2020.

Vljudno vabljeni k prebiranju ostalih člankov publikacije:

 

 

 

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Matej Mazi
Matej Mazi

mag., CFA, vodja upraviteljev

Vsi članki avtorja