20. 11. 2015

Grška kriza, nemiri na Bližnjem Vzhodu, vse večji strah pred terorizmom, gospodarsko ohlajanje Kitajske, ki se najbolj silovito odraža v ostalih razvijajočih se gospodarstvih in drugi dogodki letos povzročajo precejšnjo nihanje tečajev delnic na kapitalskih trgih. Marsikateri vlagatelj je tako dobil občutek, da so predvsem naložbe v delnice oziroma delniške vzajemne sklade preveč tvegane. In deloma ima prav - varčevanje v delnicah je, gledano izključno kratkoročno, nedvomno med bolj tveganimi oblikami plemenitenja prihrankov. To pa ne velja na dolgi rok.

Na prvi pogled se zdi, da je bolj preudarno varčevati v »manj tveganih« produktih, kot so varne državne obveznice ali depoziti s fiksno obrestno mero. Vendar za dolgoročne varčevalce se ta račun žal ne izide vedno, saj v pregovorno manj tveganih produktih na dolgi rok tvegajo celo več (čeprav se tega običajno ne zavedajo), kot če bi varčevali v delnicah oziroma delniških vzajemnih skladih.

Povprečna realna letna donosnost dobro razpršenega portfelja delnic je na dolgi rok bistveno višja od drugih naložbenih razredov (obveznice, zakladne menice, depoziti, zlato).Še pomembneje je, da se tudi tveganje, da dosežemo negativno donosnost, v ustrezno dolgem obdobju praktično izniči in je celo manjše kot v primeru varčevanja v vseh ostali prej omenjenih naložbenih oblikah. To spoznanje, ki je izrednega pomena za vlagatelje, bom v nadaljevanju predstavili podrobneje. S pomočjo več kot 200-letne zgodovine gibanja cen vrednostnih papirjev na ameriškem trgu kapitala predstavim kratkoročni in dolgoročni vidik investiranja v delnice.[1]

Kratkoročni vidik investiranja v delnice:

Izredno kratkoročni vlagatelj oziroma špekulant ima prav, ko je zaskrbljen zaradi velike nestanovitnosti cen vrednostnih papirjev. Slika 1 kaže, da so sicer delnice v povprečju res najbolj donosne, a obenem na kratek rok tudi najbolj tvegane. Povprečna letna realna donosnost znaša 6,7 %, medtem ko standardni odklon, kot merilo tveganja, znaša 17,9 %. Ob predpostavki normalne porazdelitve lahko s 95 % verjetnostjo postavimo trditev, da bo realna donosnost, ki jo bo vlagatelj realiziral z naložbo v razpršen portfelj delnic v naslednjem letu boljša kot minus 23 %. Takšna »obljuba« je za večino vlagateljev preveč ohlapna, saj si želijo zagotovilo oziroma oceno z dovolj visoko stopnjo verjetnosti, da izgube sploh ne bodo imeli. Poglejmo, kaj lahko glede tega stori vlagatelj kar sam.

Slika 1: Donosnosti posameznih naložbenih razredov in standardni odkloni v %

Legenda: Levi stolpec prikazuje povprečne realne  letne donosnosti posameznih naložbenih razredov v obdobju od leta 1802 do vključno leta 2014, desni stolpec prikazuje standardne odklone povprečnih realnih letnih donosnostih posameznih naložbenih razredov v obdobju od leta 1802 do vključno leta 2014, izračunanih na podlagi letnih sprememb donosnosti.

Dolgoročni vidik investiranja v delnice:

Pri podaljševanju obdobja investiranja na 15 let lahko ob predpostavki normalne porazdelitve donosnosti s 95 % verjetnostjo pričakujemo, da bo realna donosnost, dosežena v omenjenem obdobju, pozitivna (slednje prikazuje Slika 2). Vlagatelj, ki varčuje 20 let, kar je denimo relativno kratko obdobje za varčevanje za pokojnino, pa lahko že več kot z 99 % stopnjo verjetnosti pričakuje realno pozitivno donosnost. Zavidljiv podatek, če vemo, da delniške naložbe formalno niso garantiran produkt. Odgovor na vprašanje, kaj lahko naredi vlagatelj sam, se torej skriva v dolgoročnem in discipliniranem varčevanju.

Slika 2: Povprečna realna letna donosnost delnic in donosnost, za katero obstaja 95-odstotna verjetnost, da bo presežena

Legenda: Črtkana črta prikazuje  povprečno realno letno dolgoročno (1802-2014) donosnost, naraščajoča krivulja prikazuje donosnost, za katero obstaja 95-odstotna verjetnost, da bo presežena.

Vsebinsko enakovredna analiza drugih naložbenih kategorij pokaže, da z daljšanjem dobe varčevanja tveganje delniških naložb, merjeno s standardnim odklonom, pada bistveno hitreje kot pri drugih naložbenih kategorijah. Denimo pri varnih državnih obveznicah in zakladnih menicah tudi podaljševanje obdobja celo nad 30 let ni dovolj, da bi z vsaj 95-odstotno verjetnostjo lahko pričakovali realno pozitivno donosnost.

Kratkoročni in dolgoročni vidik investiranja v delnice lahko dodatno ponazorimo tudi s t.i. učinkom vračanja donosnosti k srednjim vrednostim (Slika 3). Največji koledarski enoletni (od začetka do konca leta) realni padec cen delnic v več kot 200-letni zgodovini je bil 39 %, največja rast pa 67 odstotkov. A zgolj po desetih letih varčevanja je največje povprečno letno zmanjšanje cen delnic predstavljalo le še dobro desetino največjega enoletnega upada cen delnic v celotni zgodovini.

Slika 3: Zmanjševanje maksimalne in minimalne povprečne realne donosnosti delnic ter približevanje dolgoročni povprečni realni letni donosnosti v %

Legenda: Črtkana črta prikazuje  povprečno realno dolgoročno (1802-2014) letno donosnost, naraščajoča krivulja prikazuje minimalno povprečno realno donosnost, ki je bila dosežena v posameznem opazovanem obdobju. Padajoča krivulja prikazuje maksimalno povprečno realno donosnost, ki je bila dosežena v posameznem opazovanem obdobju.

Zgornji izračuni potrjujejo, da je varčevanje v delnicah za kratkoročnega vlagatelja oziroma špekulanta lahko precej tvegano. Po drugi strani pa predstavlja razpršeni portfelj delnic naložbo z najvišjo realno pričakovano donosnostjo, na dolgi rok pa prinaša tudi manjše tveganje, kot ga imajo navidezno varnejše naložbe.

Marsikateri vlagatelj se želi z varčevanjem v pregovorno varnih naložbah (obveznice, depoziti, zakladne menice) za dolgoročne cilje izogniti tveganju realne izgube glavnice. Paradoksalno, vendar žal vlagatelji ravno s takim varčevanjem tvegajo, da ne bodo dosegli realne ohranitve glavnice. Ena izmed bolj resnih alternativ, ki se je skozi več kot 200-letno zgodovino pokazala kot ustrezna, je varčevanje v razpršenem portfelju delnic.

 

 

 


[1] Ameriški trg kapitala je izbran, ker samo za ameriški trg obstaja tako dolga zgodovina podatkov. Tudi v nadaljevanju se pri vseh izračunih za vrednostne papirje naslanjamo na več kot 200 letno zgodovino ameriškega trga.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Simon Logar, mag.
Simon Logar, mag.

direktor sektorja investicijskih skladov

Vsi članki avtorja