21. 12. 2015

Borzni vlagatelji so se na Fed-ov dvig ključne obrestne mere, prvi po skoraj desetletju, odzvali mešano. Omenjen dvig in optimistična pričakovanja ameriške centralne banke glede prihodnjega gospodarskega stanja ZDA sta najprej zmanjšali negotovost, kar je dvignilo borzne indekse po svetu. V zaključku tedna je navdušenje zaradi skrbi, kako bo konec obdobja ničelnih obrestnih mer vplival na globalno gospodarstvo, usahnilo, kar je znižalo sicer dobre tedenske donosnosti.

RegijaV zadnjem tednu (11.12.2015 - 18.12.2015)Letos (31.12.2014 - 18.12.2015)
Svet - MSCI World* +1,20 % +6,70 %
ZDA - S&P 500* +1,10 % +8,76 %
Evropa - DJ STOXX 600* +1,53 % +5,46 %
Japonska - Topix* +0,13 % +20,53 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* +3,57 % -7, 80 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Predsednica Fed-a, Janet Yellen, je na sredini tiskovni konferenci javnosti sporočila odločitev odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC), da se skoraj sedemletno obdobje ničelnih obrestnih mer končuje. Ključna obrestna mera se je v gospodarsko najmočnejši državi na svetu od konca leta 2008 gibala na ravni med 0 % in 0,25 %, po prvem dvigu v dobrih devetih letih pa se bo ta gibala v razponu 0,25 % - 0,5 %. Ameriški centralni bankirji do konca leta 2016 napovedujejo postopno dvigovanje povprečne obrestne mere do 1,375 %, kar pomeni štiri dvige po četrtinko odstotka. Tudi v naslednjih dveh letih naj bi se obrestne mere še naprej postopno zviševale, v letu 2017 na 2,5 %, in se do leta 2018 po pričakovanjih ameriške centralne banke vrnile na dolgoročno »normalno« raven, ki znaša 3,5 %. Omenjen tempo višanja obrestnih mer so borzni vlagatelji najprej sprejeli z močnim odobravanjem, saj se med njimi krepi prepričanje, da je ameriško gospodarstvo v dovolj dobri kondicij in lahko prenese postopno naraščajoče stroške zadolževanja.

Poleg zasedanja Fed-a so pretekli teden na drugi strani luže zaznamovale dobre makroekonomske objave, ki kažejo na nadaljnje okrevanje ameriškega trga dela in tamkajšnjega trga nepremičnin. Število novih zahtevkov za nadomestilo v primeru brezposelnosti namreč ostaja devet zaporednih mesecev pod 300.000, kar je najdaljše takšno obdobje v dobrih štiridesetih letih. Število začetih novogradenj se je novembra glede na predhodni mesec zvišalo za 10,5 % in predstavlja osmi zaporedni mesec, ko znaša število novogradenj nad milijon (prevedeno na letno raven), česar po letu 2007 še nismo videli. Na mesečni ravni je v novembru močno poraslo tudi število izdanih gradbenih dovoljenj, in sicer na največ v zadnjih petih letih, kar le še potrjuje dobro kondicijo nepremičninskega trga v ZDA.

Ob pomanjkanju drugih novic s stare celine lahko izpostavimo dobre podatke o stanju gospodarstva evropskega paradnega konja, Nemčije. Zaupanje nemških vlagateljev in analitikov, ki ga izračunava nemški center za gospodarske raziskave ZEW, se je decembra, drugi zaporedni mesec, okrepilo. Kot navajajo na inštitutu, rast števila migrantov predstavlja izziv za snovalce politik, medtem ko je ohlajanje trgov v razvoju izziv za izvozno industrijo Nemčije. Ne glede na omenjeno se tudi ob novih ukrepih Evropske centralne banke krepi zaupanje, da je nemško gospodarstvo dovolj močno za soočanje s temi izzivi v prihodnjem letu. To potrjujejo tudi v preteklem tednu za december objavljeni anketni indeksi prihodnje proizvodne aktivnosti (PMI manufacturing), ki kažejo nadaljevanje solidne rasti v Nemčiji, kot največ ustvarjenih novih delovnih mest po jeseni leta 2011.

V povezavi s črnim zlatom lahko izpostavimo ameriškega predsednika, Baracka Obamo, ki je v petek potrdil konec 35 let trajajoče ameriške omejitve izvoza surove nafte, ki jo je predhodno razveljavil tudi ameriški kongres. Učinki razveljavitve ne utegnejo takoj vplivati na rast ameriškega izvoza nafte, saj na trgu vlada presežna ponudba nafte, cene te surovine pa se nahajajo na večletnem dnu. Poleg tega ameriška nafta Cushing trenutno ni bistveno cenejša od severnomorske nafte Brent in je tako ekonomska upravičenost tovorjenja čez ocean, upoštevaje stroške transporta, vprašljiva.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Martin Podberšič
Martin Podberšič

upravitelj premoženja

Vsi članki avtorja