01. 06. 2010

Nafta je eden temeljev razvoja civilizacije in trenutno še vedno najpomembnejši energent. Nič presenetljivega ni, da njena cena pomembno vpliva na odločitve ključnih ekonomskih akterjev, tako podjetij in držav kot tudi gospodinjstev. Kakšna so torej naftna dejstva in kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Bo nafte zmanjkalo?

Skoraj zagotovo DA, mogoče pa ne. ¹

Vendarle naj vas potolažimo. Zadnji sodček nafte ne bo porabljen prav kmalu. Potrjene rezerve pritrenutni ceni nafte okvirno zadostujejo za nadaljevanje črpanja nafte s sedanjim tempom nadaljnjih štirideset let ². Rezerve tudi niso statične, temveč se spreminjajo s ceno nafte, saj dražja nafta upravičuje izkoriščanje težje dostopnih nahajališč. To je tudi razlog, da se ocenjene rezerve spreminjajo s predpostavko o ceni nafte. Poleg tega obseg znanih rezerv raste. V letih od 1998 do 2008 so se na primer povečale za 18 %, in to kljub 15 % rasti svetovne porabe nafte v tem obdobju. Svet je torej hitreje odkrival nova naftna nahajališča, kot pa je nafto porabljal. Ne nazadnje pa se znižujejo tudi stroški pridobivanja nafte na znanih lokacijah, kar pri dani ravni cen prav tako veča zaloge nafte. Najpomembnejše vprašanje torej ni, kdaj bomo porabili zadnjo kapljo nafte, ampak tole:

Ali bo nafta z leti in desetletji vse dražja?

Zelo verjetno DA.

Dejavniki, ki govorijo v prid visoki ceni na strani povpraševanja:

• Recesije je konec. Globalno gospodarstvo se vrača na pot globalne gospodarske rasti 3, kar med drugim poganja rast industrijske proizvodnje in s tem veča povpraševanje po nafti. Gospodarsko šibki leti 2008 in 2009 sta bili tudi prvi po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je poraba nafte v svetu dejansko upadla.
• Hitra gospodarska rast Kitajske in Indije ter rast standarda prebivalcev v omenjenih državah naj bi po ocenah Mednarodne agencije za energijo (International Energy Agency) ob nespremenjenih energetskih politikah prispevali kar 93 % rasti porabe nafte med letoma 2007 in 2030.

Dejavniki, ki govorijo v prid visoki ceni na strani ponudbe:

• Na novo odkritih preprosto dostopnih nahajališč je vse manj. Znana, a še neizkoriščena nahajališča so po večini globoko pod morjem ali celo ledom, izkoriščanje nafte iz teh nahajališč pa je dražje. Ta nahajališča bo človeštvo, če ne pride do tehnološkega preboja, začelo izkoriščati šele pri višjih cenah nafte, saj je ponudba cenovno elastična. Glede na ocene, da se bo iz obstoječih, preprosto izkoriščanih nahajališč do leta 2030 načrpala le še tretjina trenutno načrpane nafte, lahko v prihodnje pričakujemo rast cene nafte.
• Ob drastičnem padcu cene nafte med preteklo recesijo so naftne družbe za iskanje in izkoriščanje novih nahajališč namenile 19 % manj denarnih sredstev kot v letu pred tem. To znižuje pričakovano rast naftnih rezerv in količino načrpane nafte v prihodnje.
• Večje zaloge nafte so skoncentrirane v politično nestabilnih regijah sveta. Kar 76 % znanih zalog je v državah članicah kartela OPEC. Kratkoročno imajo članice OPEC-a znaten interes, da je cena nafte višja.

Dejavniki, ki govorijo v prid zmerni ceni nafte:

• Nafta je le ena od vrst fosilnih goriv. Zaloge premoga in plina so obsežnejše ter bistveno manj izkoriščene, geografsko bolj razpršene in marsikje lažje dostopne. V prihodnosti bosta ob pomanjkanju lahko dostopne nafte vse večjo vlogo prevzeli ti dve vrsti goriv.
• Morebiten tehnološki preboj pri pridobivanju nafte zlasti v trenutno "izčrpanih" nahajališčih in/ali "zelena" revolucija v obliki obnovljivih virov.
• Ekonomske težave v državah OPEC-a lahko vodijo v (delno) privatizacijo državnih naftnih družb in s tem znatno večji obseg črpanja nafte zaradi večje učinkovitosti.

V desetletjih pred nami zagotovo ne gre pričakovati, da bi porabili vso nafto pod zemeljsko skorjo, bomo pa verjetno morali posegati po vse težje dostopni in zato dražji nafti, razen če ne pride do tehnološkega preboja. Pomembno je tudi vedeti, da je rast porabe nafte znatno nižja od rasti BDP-ja in tako postaja čedalje manj pomembna komponenta naše blaginje.