20. 10. 2014

Slab začetek, malo boljši konec – tako bi lahko na kratko povzeli dogajanje na kapitalskih trgih v minulem tednu. Potem ko se je do četrtka nadaljevalo padanje vrednosti najpomembnejših delniških indeksov, ki poteka že cel oktober, je petek prinesel precejšen odboj tečajev navzgor.

RegijaV zadnjem tednu (10.10.2014-17.10.2014)*Letos (31.12.2013 - 17.10.2014)*
Svet - MSCI World* -1,83% +4,88%
ZDA - S&P 500* -2,04% +10,21%
Evropa - DJ STOXX 600* -0,91% -2,92%
Japonska - Topix* -5,22% -3,77%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -2,34% +5,18%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Objava podatkov o visokem zaupanju ameriških potrošnikov in solidni poslovni rezultati družb v letošnjem tretjem četrtletju so pripomogli k vsaj začasni ustavitvi pocenitve delnic. Kazalnik potrošniškega zaupanja v ZDA, ki ga meri Univerza v Michiganu, je oktobra s 84,6 porasel na 86,4 točke ter s tem dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 7 letih. Okrevanje ameriškega gospodarstva, ki se že dlje časa kaže tudi na nepremičninskem trgu in trgu dela, je skupaj z izboljšanjem razpoloženja potrošnikov dobra popotnica predvsem za ameriške trgovce, saj se bliža zaključek leta ter s tem praznična nakupovalna sezona. Prodaja v novembru in decembru, ki predstavlja ključno obdobje za dobiček trgovskih družb, naj bi se namreč tudi v letošnjem povišala, in to za več kot 4 % v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.

Na gibanje ključnih delniških indeksov pa bodo tudi v prihodnje pomembno vplivale centralne banke. Z namenom okrepitve delovanja transmisijskega mehanizma denarne politike in podpore kreditiranja gospodarstva v evroobmočju Evropska centralna banka (ECB) v tem mesecu začenja z nakupi kritnih obveznic (covered bonds) in instrumenti, zavarovanimi s premoženjem (asset-backed securities). Zaskrbljenost zaradi ohlajanja globalne gospodarske rasti v povezavi s padcem cen energentov in nizkimi inflacijskimi pričakovanji ima vpliv na delovanje ameriške centralne banke (Fed), medtem ko so reakcije ECB povezane še s slabšimi makroekonomskimi podatki, objavljenimi v zadnjih tednih. Tako je v preteklem tednu vlagatelje razočarala objava o nižjem zaupanju v nemško gospodarstvo. Po raziskavah inštituta za evropske ekonomske raziskave ZEW je vrednost kazalnika zaupanja v gospodarstvo evroobmočja upadla. Že deseti mesec zapored se je znižala tudi vrednost kazalnika, ki meri gospodarsko klimo v Nemčiji. Razmere tamkajšnjega gospodarstva se po pričakovanjih analitikov v prihodnjih mesecih še ne bodo izboljšale, pa tudi nemška vlada je znižala napovedi o gospodarski rasti za letošnje in prihodnje leto. Lokomotiva evroobmočja naj bi zaradi posledic rusko-ukrajinske krize ter splošnega ohlajanja svetovnega gospodarstva letos dosegla 1,2-odstotno rast BDP (prejšnja napoved: 1,8 %), napoved nemške vlade za gospodarsko rast v letu 2015 pa se je z 2,0 % znižala na 1,3 %. Alarm o upočasnitvi rasti svetovnega gospodarstva, ki v zadnjem obdobju postaja vse glasnejši, v ospredje zanimanja vlagateljev postavlja delovanje monetarne politike, ne le v Evropi in ZDA, pač pa tudi v Aziji. Kitajska centralna banka je v petek sporočila, da bo še dodatno pomagala največjim bankam z namenom zagotovitve zadostne likvidnosti ter spodbuditve gospodarstva. Toda preveč ohlapna politika centralnih bank predstavlja tudi finančno tveganje za prihodnost.

V tednu, ki je za nami, se strah vlagateljev ni kazal le na delniških trgih, temveč tudi na trgu obveznic, kamor so se nekateri preusmerili v iskanju varnega zatočišča. Nemške in ameriške države obveznice so se tako podražile, po drugi strani pa so se povišale zahtevane donosnosti do dospetja 10-letnih državnih obveznic najbolj zadolženih članic evroobmočja. V ospredju pozornosti vlagateljev se je znašla Grčija, ki želi predčasno izstopiti iz mednarodnega programa pomoči, zaradi česar se postavljajo vprašanja o vzdržnosti javnih financ ter finančnega sistema, dodatno pa je v državi naraslo tudi politično tveganje. Zaskrbljenost v zvezi s tem je v četrtek povišala zahtevano donosnost na 10-letni grški dolg za več kot odstotno točko ter jo pognala vse do 8,8 %.

Pretekli teden je minil v znamenju vznemirjenosti vlagateljev ter višje nihajnosti delniških tečajev, kljub visoki petkovi rasti delnic pa so tedenske donosnosti ključnih delniških indeksov ostale negativne. Omeniti velja še, da se v ZDA nadaljuje sezona objav poslovnih rezultatov družb v tretjem četrtletju. Internetni velikan Google je zaradi upočasnjene rasti na področju oglasov zabeležil upad neto prihodkov v višini 5,4 % glede na isto četrtletje lani. Tudi v tem tednu ne bo manjkalo novic o poslovanju podjetij; med drugim bo rezultate objavil še en ameriški gigant, Apple, za katerega analitiki pričakujejo rast dobička.

 

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Anja Cajner
Anja Cajner

Namestnica direktorja sektorja za nadzor nad tveganji

Vsi članki avtorja