Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
20. 07. 2015
Dosežen dogovor med Grčijo in Evropo ter umiritev borznega dogajanja na Kitajskem sta bila dva ključna razloga, da je večina največjih borznih indeksov v preteklem tednu zabeležila skoraj tretjino letošnje donosnosti. Pozornost vlagateljev na kapitalskih trgih se vse bolj preusmerja v objave dobičkov podjetij, pričela se je namreč sezona objav poslovnih rezultatov podjetij za drugo četrtletje.
*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.
V preteklem tednu so nasmeh na obraz vlagateljev z objavo poslovnih rezultatov privabile predvsem visokotehnološke in finančne družbe. Tako je denimo ameriški tehnološki indeks Nasdaq pretekli teden na račun dobrih rezultatov presegel rekordno vrednost, doseženo v juniju. K slednjemu je najbolj pripomogel tehnološki gigant Google, ki je v drugem četrtletju s porastom dobička s 3,35 na 3,93 mrd USD na račun nižjih stroškov glede na enako obdobje lani močno presegel pričakovanja vlagateljev. Delnica družbe je v petek po objavi rezultatov porasla za 16 %, s čimer je poleg nove najvišje vrednosti zabeležila tudi največji dnevni porast tržne kapitalizacije, ki jo je kadarkoli doseglo ameriško podjetje.
Po doseženem dogovoru med grško vlado in njenimi posojilodajalci je v preteklem tednu grški parlament potrdil prvi sveženj sprejetih varčevalnih ukrepov v zameno za tretji program finančne pomoči. Ker so omenjeni ukrepi bistveno strožji od prvotnih zahtev posojilodajalcev, ki so jih grški volivci zavrnili na referendumu, ostaja odprto vprašanje o sposobnosti grške vlade glede same izvedbe reformnih ukrepov. Porušeno zaupanje glede sposobnosti grške vlade o dejanski izvedbi sprejetih reform namreč predstavlja največji trn v peti evropskim politikom. Članice EU so kljub temu grški vladi odobrile kratkoročni premostitveni kredit v vrednosti 7 mrd EUR iz Evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSM), s čimer bodo lahko poravnali 4,2 mrd EUR obveznosti do ECB, ki zapadejo danes, 20. 7. 2015, ter že zapadli dolg do MDS. Posledično je zaradi znižanja tveganja neplačila grškega dolga tudi Evropska centralna banka zagotovila grškim bankam za 900 mio EUR dodatne likvidnosti, vse skupaj pa je omogočilo ponovno odprtje grških bank, pri čemer so kapitalske omejitve v sicer nekoliko manj strožji obliki ostale.
V ZDA je v preteklem tednu za pozitivno presenečenje poskrbela objava o porastu gradbenih dovoljenj - indikatorju, ki nakazuje prihodnjo gradbeno aktivnost. Število gradbenih dovoljenj je v zadnjih treh mesecih namreč naraslo za skoraj 30 %, kar bi lahko v prihodnjih mesecih nudilo podporo ameriškemu gospodarstvu. Izboljšane razmere na trgu dela povečujejo zaupanje med mladimi, ki se selijo na svoje, kar je znižalo število razpoložljivih stanovanj za najem na najnižji nivo v zadnjih dveh desetletjih. Tako ne čudi rast najemnin, ki so prispevale k dvigu junijske inflacije proti ciljnim 2 %. V kolikor ne pride do nepričakovanih dogodkov, ki bi bodisi ohladili ameriško gospodarstvo bodisi znižali stopnjo inflacije bistveno pod ciljno, bo verjetno še v letošnjem letu prišlo do že dlje časa napovedanega prvega dviga ključne obrestne mere po juniju 2006.
Kitajska je ob močni fiskalni in monetarni podpori v preteklem tednu postregla z nekoliko bolj spodbudnimi gospodarskimi podatki, kot smo jih bili vajeni v zadnjem času. Podatki o 7 % gospodarski rasti v zadnjem četrtletju (merjeno na letni ravni) sicer še vedno predstavljajo najnižjo rast od leta 1990, so pa pozitivno presenetili analitike, ki so pričakovali 6,8 % rast.
V preteklem tednu je bil doseženem tudi jedrski sporazum med Zahodom in Iranom, ki predvideva postopen umik sankcij v zameno za omejitev programov, ki posredno omogočajo proizvodnjo jedrskega orožja. To bi lahko v prihodnjih letih prek povečane ponudbe nafte ustvarilo dodaten pritisk na njeno ceno.
Upraviteljica premoženja
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.