05. 10. 2020

Pretekli borzni teden je minil v znamenju dogajanja na ameriškem političnem parketu. Kljub povečani negotovosti so skoraj vsi pomembnejši svetovni borzni indeksi teden zaključili v zelenih številkah.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (25.9.2020-2.10.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-2.10.2020)
Svet - MSCI World*	+1,29%	-1,82%
ZDA - S&P 500*	+1,42%	+1,48%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,81%	-10,94%
Japonska - Topix*	-0,72%	-4,89%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,37%	-5,01%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Borzni teden je potrdil pričakovanja, da bodo prihajajoče ameriške predsedniške volitve kratkoročno pomembno vplivale na borzne trge. Z bliskovito hitrostjo se namreč približuje 3. november, ko bodo Američani izvolili novega oziroma starega predsednika. Začetek tedna je zaznamovalo prvo burno soočenje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim tekmecem Joejem Bidenom. Ankete po razpravi so pokazale, da je večina gledalcev menila, da je se je prvem soočenju malenkost bolje odrezal izzivalec Biden in potrdile trenutne nacionalne ankete, ki sedanjemu predsedniku niso najbolj naklonjene.

Poleg predsedniških volitev so bile oči borznih udeležencev usmerjenje v odločitev ameriških zakonodajalcev o četrtem svežnju spodbud ameriškemu gospodarstvu zaradi negativnih učinkov pandemije COVID-19. Predstavniški dom je v četrtek izglasoval težko pričakovan paket spodbud, tokrat vreden kar 2.200 milijard ameriških dolarjev. Kljub temu, da naj bi bil med demokrati in republikanci dosežen določen napredek, pa minister za finance Steven Mnuchin vztraja pri paketu v višini “le” 1.600 milijard dolarjev. Pričakujemo lahko, da bo senat z republikansko večino zelo verjetno glasoval proti izglasovanemu svežnju in vse skupaj poslal nazaj za pogajalsko mizo. Za dodaten zaplet pa je (ponovno) poskrbel tudi predsednik Trump. V četrtek zvečer je namreč odjeknila novica, da je ameriški predsednik okužen z novim koronavirusom, kar je v petek pripomoglo h krepitvi negotovosti. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je dejala, da je Trumpova bolezen sicer spremenila dinamiko pogovorov o četrtem svežnju pomoči, vendar zagotovila, da bodo poslanci našli »srednjo pot in opravili delo«. Med pomembnejšimi makroekonomskimi objavami velja omeniti petkovo poročilo ameriškega ministrstva za delo, da so delodajalci v mesecu septembru ustvarili 661.000 novih zaposlitev, kar pa je bilo nižje od pričakovanj borznih udeležencev (850.000). Nivo plač se je rahlo povišal, stopnja brezposelnosti pa se je znižala na 7,9 % (z 8,4 % v avgustu 2020). Kljub rdeče obarvanemu petku je ameriški indeks S&P 500 teden zaključil v zelenem.

Na stari celini so se septembra cene življenjskih potrebščin v evroobmočju znižale že drugi mesec zapored, stopnja inflacije oziroma bolje rečeno deflacije na letni ravni pa je septembra po prvi oceni dosegla najnižjo stopnjo v zadnjih štirih letih (-0,3 %). Podatki so potrdili besede predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde z začetka tedna, in sicer da je močan upad gospodarske aktivnosti v začetku letošnjega leta zelo oslabil cenovne pritiske, ki je ob tem tudi opozorila, da bo inflacija v prihodnjih mesecih ostala negativna. Vse skupaj je le še okrepilo pričakovanja, da bo ECB tudi v prihodnje nadaljevala z izredno ohlapno denarno politiko.

Teden je zaokrožil tudi tretje letošnje borzno četrtletje. Konec četrtletja pa prinese tudi težko pričakovano sezono objavljanja poslovnih rezultatov podjetij. Slednji nam bodo dali vpogled, kako močno je pandemija vplivala na poslovanje borznih velikanov in predvsem, kakšni so njihovi obeti za prihodnost. Po podatkih družbe Factset so se pričakovanja analitikov tekom tretjega četrtletja nekoliko izboljšala, saj so glede na začetek četrtletja za 4,1 % izboljšali napovedi o dobičku družb iz osrednjega indeksa S&P 500.