Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
11. 06. 2018
Pred časom se je začelo z Argentino, sledili sta Turčija in Brazilija, v preteklem tednu pa se je z občutnim odlivom kapitala soočila tudi Republika Južna Afrika. Omenjene države se soočajo z hitrim nižanjem vrednosti domačih valut, splošnim padcem delniških tečajev in rastjo zahtevanih donosnosti državnih obveznic.
Svet - MSCI World*
+0,42 %
+3,78 %
ZDA - S&P 500*
+0,69 %
+6,14 %
Evropa - DJ STOXX 600*
-0,46 %
-1,04 %
Japonska - Topix*
+0,90 %
+2,48 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*
+0,08 %
* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.
Košarica valut razvijajočih se trgov, merjena z indeksom JPMorgan EM curency index, je od sredine februarja upadla že za skoraj 10 % glede na ameriški dolar. Brazilski real je v preteklem tednu dosegel najnižjo vrednost v zadnjih dve letih, v petek si je po intervenciji centralne banke sicer opomogel. Kar nekaj centralnih bank se je že odzvalo na novo nastale razmere z dvigi obrestih mer (Indonezija, Turčija, Indija, Pakistan, Filipini).
Zdi se, da težave, s katerimi se trenutno spopadajo trgi v razvoju, znova potekajo kot po ustaljenih tirnicah. V prvi fazi pride do dviga obrestnih mer v razvitem svetu (pričakujemo, da bo Fed v sredo ponovno dvignil ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, ECB pa bo v četrtek potrdila pričakovanja trga o prenehanju odkupovanja obveznic do konca leta), nato domače valute trgov v razvoju začnejo izgubljati vrednost proti ameriškemu dolarju oziroma evru, to privede do rasti inflacije, vlagatelji pa ob krepitvi negotovosti pričnejo umikati špekulativni kapital iz teh držav. Države s strukturnimi neravnovesji tako niso več sposobne pravočasno odplačevati v ameriških dolarjih denominirane dolgove, odliv vročega kapitala pa je vse večji in vodi v negativno povratno zanko, kar zniža tudi tečaje domačih vrednostnih papirjev.
Zaradi znižanja vrednosti domače valute države sčasoma postanejo ponovno konkurenčne, trgovinski primanjkljaj in inflacija se zmanjšata, če centralne banke ohranijo neodvisnost pri dvigih obrestnih mer, vendar se mukotrpni cikel čez nekaj let nemalokrat ponovi zaradi nesprejetja ključnih strukturnih reform.
V NLB Skladih tako kljub pocenitvam še vedno ne spreminjamo mnenja s konca leta 2017 glede privlačnosti naložb s trgov v razvoju, saj še vedno menimo, da predstavljajo podpovprečen potencial v primerjavi s kapitalskimi trgi razvitih držav. Ne pričakujemo pa krize večjih razsežnosti, kot se je to zgodilo leta 1997 z občutnim padcem tajskega bahta in naglim širjenjem panike na ostale države iz trgov v razvoju.
Ključne države razvijajočih se trgov imajo namreč tokrat drseče valutne tečaje, ki se že sproti prilagajo novim razmeram, kar preprečuje nastanek enkratnega velikega šoka. Prav tako imajo nižji zunanji dolg in višji nivo deviznih rezerv, ki pa ga ne uporabljajo za branjene tečaja za vsako ceno.
Negativne publicitete niso bile deležne samo države v razvoju, ampak tudi naša zahodna soseda Italija. Donosnost do dospetja 10-letnih italijanskih državnih obveznic se je v petek oblikovala pri 3,1 %. Obrestna razlika v primerjavi z nemškimi državnimi obveznicami pa je največja v zadnjih letih, kar je odraz negotovosti, ki jih prinaša nova italijanska vlada. Kot zanimivost naj omenimo, da je trenutno Slovenija kljub negotovosti glede prihodnje vlade precej bolj podobna Nemčiji kot Italiji po kriteriju zmožnosti poceni zadolževanja. Še več, Italija je trenutno celo bolj podobna Grčiji kot Sloveniji, slednja pa je letos v ospredju tudi na delniškem področju, saj je ena redkih držav z dvomestno pozitivno rastjo delniškega indeksa.
Direktor sektorja investicijskih skladov
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.