10. 11. 2014

Strahovi vlagateljev izpred nekaj tednov, ko so svetovni delniški indeksi upadli do 10 %, so v večini primerov že poniknili, saj sta najpomembnejša ameriška indeksa, S&P 500 in Dow Jones, teden končala na najvišjih vrednostih vseh časov. Zaskrbljenost zaradi ebole, geopolitičnih trenj, poslabšanja gospodarske slike v Evropi je nadomestilo ponovno navdušenje nad odzivnostjo in obljubami centralnih bank ter dobrimi rezultati podjetij.

 

Regija	V zadnjem tednu (24.10.2014-31.10.2014)*	Letos (31.12.2013 - 31.10.2014)*
Svet - MSCI World*	+0,72%	+13,97%
ZDA - S&P 500*	+1,48%	+21,92%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,46%	+2,13%
Japonska - Topix*	+0,77%	+6,49%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-2,03%	+9,24%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Delež ameriških podjetij v indeksu S&P 500, ki so v tretjem četrtletju letošnjega leta presegla pričakovanja analitikov o dobičku, je največji po letu 2010. Nezaposlenost (5.8%) v ZDA je dosegla nekajletno dno. V oktobru je bilo v privatnem sektorju na novo zaposlenih 214.000 delavcev, kar je sicer manj od pričakovanj analitikov (235.000), vendar število novo zaposlenih že deveti mesec zapored presega mejo 200.000. Guvernerka ameriške centralne banke, Janet Yellen, je poudarila, da morajo biti centralne banke pripravljene na uporabo vseh razpoložljivih, tudi nekonvencionalnih, orodij za zagotovitev gospodarske rasti in želene inflacijske stopnje.

Pozitivno je na kapitalske trge deloval tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ko je na tiskovni konferenci po zasedanju sveta ECB, na katerem sicer niso spremenili ključnih obrestnih mer, poudaril, da bodo nekonvencionalni ukrepi ECB (odkupi obveznic, zavarovanih s premoženjem in kritnih obveznic) v veljavi ostali najmanj naslednji dve leti. Na odločenost ECB se je odzval tudi evro, ki je še pospešil izgubljanje vrednosti proti ameriškemu dolarju. Ob koncu tedna se je sicer tečaj oblikoval pri 1,2455 USD za 1 EUR.

Pocenitev surove nafte od junija se približuje že 30 %, kar dviguje optimizem potrošnikov predvsem v ZDA, saj privarčevani dolarji na gorivu pomenijo več razpoložljivega dohodka drugje.  Res je, da slovenski potrošnik ni zaznal upada cen na bencinskih črpalkah zaradi vladnega dvigovanja trošarin, je pa po drugi strani Rusija vedno bolj zaskrbljena zaradi nizke cene nafte, saj rusko gospodarstvo in proračun izdatno temeljita na izvozu nafte in plina.

Nižanje cene nafte in ponovno zaostrovanje na vzhodu Ukrajine ter posledično neznatne možnosti za odpravo zahodnih sankcij so botrovali k hitremu nižanju vrednosti ruskega rublja, ki je letos izgubil že 30 % vrednosti proti ameriškemu dolarju, 8 % zgolj v preteklem tednu, za 1 evro pa je bilo prvič moč dobiti več kot 60 rubljev. Donosnost do dospetja ruskih 10-letnih državnih obveznic se je zvišala na 10,3 %, splošni delniški indeks RST pa je dosegel najnižjo vrednost  po letu 2009 (v USD). Ruski državljani, ki se še dobro spominjajo finančne krize iz leta 1999, pospešeno povprašujejo po evrih in ameriških dolarjih ter imajo verjetno v zadnjih dneh največji vliv na depreciacijo svoje domače valute. Padajoči rubelj vseeno verjetno kratkoročno ne bo ogrozil zmožnost vračila dolga največjih ruskih izvoznikov, čeprav morajo do konca letošnjega leta poplačati upnike v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Namreč največji dolžniki v podjetniškem sektorju so državna podjetja, ki imajo pomemben delež prihodkov v tuji valuti, ki izvirajo od prodaje nafte in plina. Srednjeročno pa bodo ob morebitnem nadaljevanju padanja cene nafte tudi ta podjetja imela vedno več težav.

Poleg padajočega trenda nafte pa je v medvedji trend ujeto tudi gibanje cene zlata, ki je v preteklem tednu doseglo 4 – letno dno pri ceni 1.140 ameriških dolarjev  za unčo zlata, kar je 40 % manj od doseženega vrha v letu 2011.