26. 05. 2014

Dobički podjetij rastejo, vrednotenja so zmerna, obrestne mere so rekordno nizko, dobra podjetja imajo ogromne zaloge denarja v svojih bilancah in prevzemne aktivnosti podjetij so v letošnjem letu izredno visoke. Makroekonomske objave so solidne, a ne navdušujoče, inflacija v razvitem svetu pa je marsikje nižje od želene, kar še dodatno viša pričakovanja o nadaljevanju ekspanzivnih politik centralnih bank. Vse to so razlogi, da je ameriški splošni borzni indeks, S&P 500, prvič v zgodovini zaključil nad 1.900 točkami.

Regija	V zadnjem tednu (16.5.2014-23.5.2014)	Letos (31.12.2013- 23.5.2014)*
Svet - MSCI World	+1,39%	+3,43%
ZDA - S&P 500	+1,76%	+4,04%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,82%	+4,11%
Japonska - Topix	+1,87%	-5,42%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,61%	+5,24%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Indeks S&P 500 je tako od svojega 12 letnega dna, doseženega v marcu 2009, porasel za 181 odstotkov, vključujoč dividende pa je rast presegla že 200 odstotkov. Od 500 podjetij, vključenih v indeks, jih je 489 že objavilo rezultate za prvo četrtletje letošnjega leta. 75 odstotkov podjetij je preseglo pričakovanja o dobičkih, medtem ko je 53 odstotkov podjetij preseglo tudi pričakovanja o rasti prihodkov. Razočarala so predvsem trgovska podjetja, ki sicer svoje rezultate objavljajo 1 mesec kasneje kot ostala podjetja, saj je večina zgrešila že predhodno znižane napovedi o dobičkih in prodaji. Marsikatero klasično trgovsko podjetje je žrtev agresivne širitvene politike Amazona, ki s svojo enostavno in učinkovito prodajo preko interneta uspešno privablja vedno več kupcev. Na drugi strani gre bolje podjetjem v proizvodnji, saj so preliminarne ocene za mesec maj (PMI indeks) pokazale, da je ameriški proizvodni sektor dobil še dodaten pospešek, ki bo verjetno trajal vsaj še drugo in tretje četrtletje letošnjega leta.

Rekordov se ne veselijo zgolj imetniki ameriških delnic ampak tudi vlagatelji v indijske delnice. Te so v zadnjih treh tednih v povprečju pridobile več kot 10 odstotkov na podlagi upanja o bolj odločnih strukturnih reformah, ki jih obeta izvolitev novega predsednika vlade, Nerendrija Modija, in krepitev njegove stranke v parlamentu. Optimizem vlagateljev se je odrazil tudi na apriciaciji indijske valute (rupija), ki je v zadnjih štirih tednih proti dolarju pridobila 3,4 %, medtem ko je bila indijska rupija lani še v skupini najbolj krhkih valut. Pogled v še bolj oddaljeno preteklost razkrije, da je bila pred tremi desetletji razvitost gospodarstev, merjena z BDP na prebivalca, Indije in Kitajske skoraj enaka. Danes indijski BDP na prebivalca predstavlja zgolj slabo četrtino kitajskega. Rekordne vrednosti indijskih delnic napeljujejo na precej visoka pričakovanja vlagateljev glede modernizacije indijskega gospodarstva.

Ob odsotnosti pomembnejših makroekonomskih objav so bili vlagatelji v Evropi bolj usmerjeni v spremljanje političnih tem. Pretekli teden je tako zaznamovalo ocenjevanje tveganj, povezanimi z volitvami predstavnikov ljudstva v evropski parlament, in morebitnimi zapleti ob izvedbi ukrajinskih predsedniških volitev. V Ukrajini je pričakovana izvolitev milijarderja, poslovneža in politika Petra Poroshenka že v prvem krogu prispevala k umiritvi razmer. Finančni trgi so se pozitivno odzvali tudi na besede Vladimirja Putina, ki je nakazal, da je pripravljen sodelovati z novo izvoljenim predsednikom. Pri tem obstaja sicer še veliko neznank, saj ni jasno, če bo Kremelj priznal legitimnost volitev. Da se ukrajinska kriza vsaj bistveno ne poslabšuje, kaže tudi apreciacija rublja, ki se je v zadnjem mesecu glede na ameriški dolar okrepil za 4,7 %, kar predstavlja najvišjo rast med vsemi valutami držav v razvoju.

Evropske volitve so pričakovano postregle z vzponom evroskeptičnih strank, ki bodo pridobile več moči v evropskem parlamentu. Čeprav so pro-evropske stranke oslabljene, bodo imele še vedno dvotretjinsko večino v parlamentu, kar je dovolj, da se bo evropska integracija nadaljevala. Vseeno je precej pozornosti vzbudila zlasti zmaga skrajne desnice v Franciji pod taktirko Marine Le Pen, ki med drugimi krivi Evropsko Unijo za težaven gospodarski položaj Francije. Zadnji objavljeni podatki o gospodarski aktivnosti (kompozitni indeks PMI) v Evropi kažejo, da je gospodarstvo evro območja na dobri poti, da doseže v tem četrtletju najvišjo gospodarsko rast v zadnjih treh letih. Vodilno vlogo pri okrevanju ima še vedno izvozno naravnana Nemčija, katere gospodarska rast pa v zadnjem času vedno bolj sloni tudi na domačem povpraševanju. Država, ki je ponovno razočarala, je Francija, saj objava PMI indeksa nakazuje, da se gospodarska aktivnost ponovno zmanjšuje. Razočaranje francoskih volivcev je tako dokaj razumljivo, krivec pa ni Evropska Unija, ampak dolgotrajna nezmožnost francoske politike sprejeti nujne strukturne reforme.