24. 10. 2022

Ameriški splošni delniški borzni indeks S&P 500 in tehnološki indeks Nasdaq sta v preteklem tednu dosegla najvišjo rast po juniju. Izstopala je petkova dnevna rast po objavljenih govoricah, da naj bi ameriška centralna banka razmišljala o manj intenzivnem dvigovanju ključne obrestne mere, začenši že s tem decembrom.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (14.10.2022 – 21.10.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 – 21.10.2022)
Svet - MSCI World	+2,35%	-10,25%
ZDA - S&P 500	+3,46%	-7,71%
Evropa - DJ STOXX 600	+1,28%	-16,40%
Japonska - Topix	-1,00%	-12,88%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,03%	-16,40%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

FED je na zadnjih treh zasedanjih ključno obrestno mero dvignil za 0,75 odstotne točke, s tem je trenutno obrestno mero postavil v območje med 3% in 3,25%. Po objavi petkovega članka v Wall Street Journalu o nekoliko milejši denarni politiki so finančni trgi ocenili, da bo ključna obrestna mera v maju 2023 pod 5%, medtem ko so še dan poprej menili, da bo nad 5%. Predstavniki ameriške centralne banke zadnje mesece načeloma ne zamudijo priložnosti, da dodatno prestrašijo vlagatelje, saj so mnenja, da so delnice v povprečju še na previsokih nivojih in preko pozitivnega premoženjskega efekta nekoliko preveč spodbudno vplivajo na potrošnjo, kar preprečuje hitro zmanjševanje inflacije. Zato so delniški trgi petkovo informacijo oziroma govorice o nekoliko manj restriktivni denarni politiki sprejeli z veliko mero olajšanja.

Po drugi strani so v primerjavi z delnicami vedno bolj privlačne ameriške državne kratkoročne obveznice. Dvoletna državna obveznica tako vlagateljem prinaša 4,6 odstotno letno donosnost do dospetja, kar je za 2,8 odstotne točke več, kot znaša v povprečju dividendna donosnost podjetja, vključenega v indeks S&P 500. Gre za največjo razliko po letu 2007 v korist obveznic. Pri tako veliki razliki je povsem legitimno vprašanje nekaterih vlagateljev, zakaj nalagati v delnice, ko se netvegana donosnost, ki jo prinašajo državne obveznice, približuje 5 % letno.

Rezultati podjetij za tretje četrtletje, objavljeni pretekli teden, so slikali mešano sliko. Pozitivno je presenetilo podjetje IBM, medtem ko poslovanje in obeti za prihodnost podjetja Snap, znanega predvsem med mladimi po aplikaciji Snapchat, delničarjem povzroča vedno hujši glavobol. Samo v petek so delnice izgubile skoraj 30 % svoje vrednosti, medtem ko je od začetka leta cena delnice strmoglavila že za 84% (v USD).

Na stari celini negotove razmere odraža odstop britanske premierke Liz Truss, ki je končala najkrajši mandat v zgodovini te države, v gospodarstvu pa negotove razmere odraža največji evropski proizvajalec športne opreme, Adidas, ki je postregel s precej slabimi rezultati in še slabšimi napovedmi. Tako kot ostali proizvajalci v panogi trajnih potrošnih dobrin tudi nemški velikan čuti breme omahljivega evropskega potrošnika, ki zaradi naraščajočih stroškov energije in hrane odlaša z nakupi nenujnih dobrin. Olje na žerjavico dodatno priliva kitajski potrošnik, ki zaradi striktne omejevalne COVID-19 politike bolj povprašuje po navadnih kot športnih copatih. Vrednost delnice Adidasa je tako letos upadla že več kot 60% (v EUR), kar je denimo več od znižanja cene Bitcoina v enakem obdobju.

Morda je ostalo nekoliko spregledano, da Evropa prevzema pobudo pri tlakovanju pravil za kripto okolje. V evropski pravni red je bila prenesena uredba 2022/858. Evropski parlament in Evropski Svet tako ugotavljata, da ima EU politični interes za raziskovanje, razvoj in spodbujanje uporabe preobrazbenih tehnologij v finančnem sektorju, vključno z uporabo tehnologije razpršene evidence (distributed ledger technology). V finančnem sektorju so kripto sredstva eden od glavnih načinov uporabe tehnologije razpršene evidence. Dodatno je bila v oktobru odobrena tudi t.i. MiCA (Market in Crypto Assets) s strani Evropskega Sveta. Prihodnost (še nekoliko oddaljena) v finančnem svetu bo morda postala vedno bolj »kriptirana«.