01. 07. 2012

Prva polovica leta 2012 je bila pozitivna tako za vlagatelje v delnice kot v obveznice. Posebej pozitivno je bilo za vlagatelje prvo četrtletje letošnjega leta, ko je Evropska centralna banka (ECB) evropskim bankam ponudila praktično neomejeno likvidnost za obdobje treh let po ugodni obrestni meri.

Vlagatelje na kapitalskih trgih so obenem v tem obdobju s pozitivnimi gospodarskimi podatki razveselili tudi v ZDA. Optimizem je v drugem četrtletju letošnjega leta nekoliko splahnel, saj je globalno gospodarstvo pričelo kazati čedalje jasnejše znake upočasnitve okrevanja. Vse glasnejši so postajali tudi dvomi vlagateljev o obstoju evrskega območja in evra v sedanji obliki, saj so se začela ugibanja, ali bo zaradi težav španskih bank za pomoč zaprosila tudi Španija. Junija so evropski politiki pozitivno presenetili z dogovorom, da bo iz mehanizma ESM možno neposredno dokapitalizirati evropske banke v težavah brez dodatnega zadolževanja držav. Jasnejši znaki glede večje stopnje fiskalne povezanosti Evrope pa so poskrbeli za lep zaključek prvega polletja na kapitalskih trgih, saj je bilo tudi drugo četrtletje pozitivno za vlagatelje.

Konec lanskega leta smo ob izdaji zadnje številke Analitskega pregleda že tradicionalno pogledali v kristalno kroglo, da bi nam olajšala sila nehvaležno opravilo, in sicer napoved borznih gibanj v letu 2012. Po preteku "prvega polčasa" je primeren čas, da preverimo vmesni rezultat in se odločimo za morebitne "zamenjave". Temu je namenjen prvi prispevek, v katerem analiziramo naše napovedi iz decembra 2011 in preverjamo, ali so potrebne spremembe priporočil. Vrednotenja so še vedno ugodna, strah glede obstoja evroobmočja pa še vedno visok, kar pomeni, da je verjetnost pozitivnega presenečenja visoka, zato ni razloga, da v preostanek leta 2012 ne bi zrli z zmernim optimizmom.

Evropska dolžniška kriza še vedno ostaja osrednja tema v medijih, negotovost pa povečuje čedalje bolj zaskrbljujoče stanje evropskih bankah. Sanacija bank je tako za vrnitev optimizma in vzdržne gospodarske rasti v Evropi nujna. Zato vam v drugem prispevku, "Reševanje evropskih bank", prikazujemo dobre prakse reševanja bank, po katerih bi se danes Evropa lahko zgledovala.

Profitne marže globalnih družb so na zgodovinsko visokih nivojih. Mnogi analitiki napovedujejo celo nadaljevanje rasti, a zgodovina gibanja marž nas uči, da se bodo te v prihodnje verjetno približale zgodovinskemu povprečju. Ker so te pomemben dejavnik pri prihodnjih dobički družb in cenah njihovih delnic, se v zadnjem, tretjem prispevku sprašujemo, ali so tako visoke marže vzdržne oziroma ali je to sploh pomembno za vlagatelje.

Lep pozdrav in prijetno počitniško branje.