18. 01. 2021

Borze so si po tem, ko so ob koncu prvega tedna v januarju dosegle rekordne vrhove, vzele premor. Večjih dnevnih premikov svetovnih indeksov ni bilo. Celoten teden je kljub mnogim zanimivim novicam na borznih trgih minil relativno mirno, so pa evropski in ameriški indeksi teden vseeno zaključili v negativnem območju.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (8.1.2021- 15.1.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020-15.1.2021)
Svet - MSCI World*	-0,29%	+2,07%
ZDA - S&P 500*	-0,36%	+1,48%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,79%	+2,25%
Japonska - Topix*	+1,38%	+3,97%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,46%	+6,32%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Teden je s pozitivnim trendom začela nafta, ki je nadaljevala svojo rast z začetka leta in tako dosegla skoraj enoletne vrhove. Ravno obratno pa sta teden v negativnem pričeli delnici najbolj znanih socialnih omrežij, Facebook in Twitter. Obe omrežji sta odhajajočemu predsedniku Donaldu Trumpu namreč odredili trajno prepoved uporabe platforme. Dejanje je vlagatelje nekoliko vznemirilo, saj po mnenju analitikov dotična prepoved opozarja na dejstvo, da podjetja sprejemajo uredniške odločitve, kar pa posledično odpira vrata za večjo regulacijo družbenih omrežij. Tečaj delnice družbe Twitter se je posledično znižal za približno 7 %, do konca tedna je upadel za dobrih 12 %, padec cene delnice Facebooka pa je bil manj izrazit. Nekaj dni kasneje je predstavniški dom ameriškega kongresa predsedniku Trumpu prvič v zgodovini ZDA izglasoval tudi drugo ustavno obtožbo. Z obravnavo v senatu najverjetneje ne bodo pričeli pred zaključkom njegovega mandata 20. januarja.

V nadaljevanju tedna so nekoliko blagodejno na delniške tečaje vplivale izjave centralnih bankirjev. Guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau je dejal, da bo Evropska centralna banka obdržala politiko nizkih obrestnih mer, dokler bo to potrebno. Zelo podobno je dan kasneje sporočil tudi guverner ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell, ki je dejal, da čas za dvig obrestnih mer “ni kmalu”.

Zanimivo je tudi, kako malo na borzne tečaje vpliva dejstvo, da je število novo okuženih s COVID-19 še vedno na izjemno visokih nivojih in da mnoge države še dodatno zaostrujejo ukrepe proti širjenju bolezni. V četrtek so prvo uradno smrt od maja lani zabeležili tudi na Kitajskem.

Teden se je zaključil sicer s pomembno pozitivno novico, ki pa je bila očitno že v celoti vračunana v borzne tečaje. Novoizvoljeni predsednik Joe Biden je namreč predlagal nov paket spodbud ameriškemu gospodarstvu v precej obsežnem planu, imenovanem “American Rescue Plan”. Gre za 1,9 bilijona dolarjev velik paket, s katerim želijo omiliti hude gospodarske in zdravstvene posledice pandemije. Paket vsebuje direktno plačilo 1400 dolarjev na osebo, podaljšanje dodatkov za brezposelne, zvišanje minimalne plače na 15 dolarjev, nadaljevanje moratorija na prisilne izselitve ter povišanje davčne olajšave za otroke. Dodatna sredstva so namenjena tudi zveznim državam in lokalnim oblastem, predvsem za financiranje šol in vrtcev, kakor tudi kot subvencije za testiranja in cepljenje proti COVID-19. Glavno vprašanje sedaj ostaja, kolikšen del paketa bo sprejel kongres, glede na to, da republikanci nekaterim delom plana nasprotujejo. Dodatne spodbude gospodarstvu so, sodeč po zadnjem poročilu o trgu dela, v ZDA potrebne, saj je bila v decembru prvič po osmih mesecih zabeležena izguba delovnih mest. Za rdeč konec tedna na borzah so poskrbela predvsem energijska podjetja in banke z objavami četrtletnih poročil o poslovanju. Delnice bank Wells Fargo in Citigroup so se po objavi slabših poslovnih rezultatov v zadnjem četrtletju lanskega leta pocenile za približno 7 %.