29. 02. 2016
Optimizem vlagateljev še drugi teden zapored vztraja na svetovnih borzah. Objavljeni makroekonomski rezultati v ZDA so bili nad pričakovanji analitikov, dodatno pa bi anemična rast evroobmočja ob deflacijskih pritiskih lahko kaj kmalu prinesla dodatne spodbujevalne ukrepe s strani Evropske centralne banke.
V EUR | V zadnjem tednu (19.2.2016-26.2.2016) | Letos (31.12.2015 - 26.2.2016) |
---|---|---|
Svet - MSCI World* | +2,95 % | -7,02 % |
ZDA - S&P 500* | +3,48 % | -5,21 % |
Evropa - DJ STOXX 600* | +1,58 % | -9,37 % |
Japonska - Topix* | +2,08 % | -10,39 % |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* | +1,74 % | -7,32 % |
* cenovni indeks, preračunan v EUR, vir: Bloomberg.
Minuli teden so k pozitivnemu razpoloženju na ameriškem borznem trgu prispevali podatki o januarski rasti naročil trajnih dobrin v ZDA, kar nakazuje, da ohlajanje ameriške proizvodnje vendarle popušča. Naročila osnovnih sredstev, znanilec nakupov opreme, kot so stroji in računalniki, so januarja namreč porasla za 3,9 %, kar je največ v letu in pol. Med objavami, ki so presegla pričakovanja analitikov, velja izpostaviti tudi petkov podatek o ameriški gospodarski rasti, ki je pokazal na boljšo kondicijo ZDA od prvotnih ocen. Bruto domači proizvod se je v zadnjem četrtletju preteklega leta glede na tretje četrtletje okrepil za 1,0 % (prevedeno na letno raven), kar opazno presega napovedi analitikov o 0,4-odstotni rasti. Če k temu dodamo v preteklem tednu objavljene podatke o dobri kondiciji ameriškega potrošnika, ki mu koristi močan trg dela, ter objavo o stopnji inflacije blizu dveh odstotkov, dobimo argument, ki podpira ponoven dvig obrestne mere s strani ameriške centralne banke (Fed), morda že na naslednjem zasedanju v marcu.
Po drugi strani pa je malce pesimizma vnesel za februar objavljen anketni indeks prihodnje proizvodne in storitvene aktivnosti za ZDA in evroobmočje (t.i. PMI indeksi). Vrednost indeksa PMI je onkraj Atlantika tako za storitveni kot proizvodni sektor zaostala za pričakovanji analitikov. Bolj negativni so bili sicer podatki za storitveni sektor, saj so ameriške družbe iz te dejavnosti po letu in pol trajajoči rasti zabeležile rahel upad poslovne aktivnosti. Razlogi so v manjši rasti novih naročil, negotovosti glede gospodarskih izgledov in pa s snežnim metežem povezanih težavah na vzhodni obali ZDA.
Tudi na stari celini so podatki o vrednosti proizvodnih in storitvenih PMI indeksov za februar zaostali za pričakovanji analitikov. Še več, rezultati nakazujejo na najnižjo stopnjo gospodarske rasti evroobmočja v zadnjem letu in na stopnjevanje deflacijskih pritiskov. Med državami evroobmočja sicer ostajajo velike razlike. Po eni strani podatki za Francijo, ki najbolj zaostaja pri strukturnih reformah v zadnjih letih, nakazujejo na rahlo krčenje poslovne aktivnosti. Po drugi strani pa je Nemčija zabeležila zmerno rast v storitvenem sektorju ter šibko, vendar kljub temu pozitivno rast v proizvodnem sektorju. Podatki so skladni z objavo nemškega ekonomskega inštituta Ifo, ki je pretekli teden v svojem poročilu navedel povečanje zaskrbljenosti nemških proizvodnih družb glede poslovanja v naslednjih šestih mesecih. Poročilo o PMI indeksih navaja tudi veliko verjetnost, da se bo gospodarska rast evroobmočja v prvem četrtletju letošnjega leta znižala pod 0,3 % ter da se bodo deflacijski pritiski, zaradi večje cenovne konkurence, še stopnjevali. S tem pa postaja tudi bolj verjetno, da bo ECB na marčevskem zasedanju še okrepila svoje denarne spodbude.
Med posameznimi družbami, ki so v preteklem tednu objavile poslovne rezultate, lahko izpostavimo največjo italijansko naftno družbo Eni. Naftni velikan je navkljub najvišji količini proizvedene nafte in plina v zadnjih petih letih objavil izgubo iz poslovanja v zadnjem četrtletju. Predsednik družbe je ob predstavitvi rezultatov s krčenjem kapitalskih izdatkov in stroškov poslovanja napovedal nadaljevanje procesa prestrukturiranja družbe. Poleg tega v Eniju kratkoročno ne pričakujejo preporoda naftnih cen, skladno s tem so tudi znižali napovedi glede cen nafte leta 2019. Pred tem je družba videla ceno za sodček surove nafte Brent pri 90 USD, sedaj pa triletni plan predpostavlja ceno pri 65 USD.
Ob koncu velja izpostaviti še pogled Warrena Buffetta na ameriško gospodarstvo. Verjetno najbolj znan in spremljan vlagatelj na svetu je v soboto objavljenem tradicionalnem pismu delničarjem svoje družbe zapisal: »240 let je bila huda napaka staviti proti Ameriki in sedaj ni čas, da bi s tem začeli.«
Kategorije
Avtor članka
Martin Podberšič
upravitelj premoženja