24. 04. 2023

Trgovanje v preteklem tednu je bilo dokaj mirno in brez večjih premikov. Svetovno gospodarstvo zaenkrat ostaja v solidni kondiciji, težave v bančnem sektorju se umirjajo, obetajo pa se dodatni dvigi obrestnih mer.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (14.4.2023 – 21.4.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 21.4.2023)
Svet - MSCI World	-0,09%	+6,55%
ZDA - S&P 500	-0,09%	+5,57%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,50%	+11,50%
Japonska - Topix	+0,54%	+3,19%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,96%	+0,62%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Sezona objav rezultatov poslovanja ameriških podjetij v prvem kvartalu je v polnem teku. Slaba petina podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500, je zaenkrat objavila rezultate. Na letni ravni so dobički v povprečju upadli za okoli 7 %, vseeno pa je do sedaj 76 % podjetij preseglo pričakovanja, saj so bile napovedi analitikov dokaj konservativne. O zelo dobrih rezultatih so poročale največje ameriške banke, omeniti pa velja tudi normalizacijo stanja pri regionalnih bankah. Kot kaže se je najhujši strah po propadu Silicon Valley Bank polegel, saj se je panični beg denarja iz bank večinoma ustavil. Višje obrestne mere pa počasi puščajo posledice na ameriškem nepremičninskem trgu, kjer so cene stanovanj in hiš na letni ravni upadle za 0,9 %, zmanjšalo se je tudi število transakcij z nepremičninami. Nekoliko se je tudi zvišalo število novih brezposelnih, vseeno pa ameriški trg dela ostaja robusten z zelo nizko stopnjo brezposelnosti. Odpornost ameriške ekonomije lahko vidimo tudi iz najnovejših objav indeksa nabavnih menedžerjev (PMI), saj sta tako proizvodni, kot tudi storitveni PMI indeks presegla pričakovanja analitikov in ostajata nad vrednostjo 50, ki predstavlja mejo med krčenjem in rastjo. Kompozitni PMI indeks, ki združuje proizvodnega in storitvenega, je z vrednostjo 53,5 najvišje po maju 2022. Močna ekonomija pa po drugi strani pomeni višjo verjetnost za nadaljnje dvige obrestnih mer, posledično se je zahtevana donosnost dvoletne ameriške obveznice znova povzpela nad 4,2 %.

Tudi evropski PMI kazalniki so pozitivno presenetili analitike. Predvsem je v dobri kondiciji storitveni sektor, saj je PMI indeks z vrednostjo 56,6 najvišje po lanskem avgustu. Žal pa nekoliko šepa proizvodni sektor, kjer zaznavamo krčenje aktivnosti (indeks znaša 45,5). Negativno je presenetila tudi objava britanske inflacije, ki že 9 mesecev vztraja nad 10 % – še posebej visoko rast cen so Angleži zabeležili pri cenah hrane. Višanju cen pa vse bolj sledijo plače, ki trenutno rastejo s 6,6 % na letni ravni. Analitiki ocenjujejo, da bo angleška centralna banka v boju s previsoko inflacijo v maju ponovno primorana dvigniti obrestno mero, ki trenutno znaša 4,25 %. Omeniti tudi velja rekordno vrednost francoskega delniškega indeksa CAC 40, ki ga navzgor poganjajo predvsem delnice podjetij luksuznih dobrin, kot so LVMH, Hermes in Dior. Slednjim gre prodaja po zaslugi izjemnega kitajskega povpraševanja po odpravi Covid omejitev zelo dobro.

Pri pregledu azijskega dogajanja se za trenutek ustavimo pri Japonski, ki ima sicer primerjalno gledano malo težav z inflacijo, vseeno pa je slednja bolj vztrajna od pričakovanj. Rast cen brez upoštevanja cen hrane in energije znaša 3,1 %. Vzpodbudne novice prihajajo s Kitajske, ki se po dolgih mesecih boja s koronavirusom prebuja. Kitajska gospodarska rast je v prvem kvartalu znašala 4,5 %, saj je prodaja na drobno zelo močna, poleg tega pa podatki nakazujejo na stabilizacijo njihovega nepremičninskega trga.

Na korporativnem področju je največ zanimanja požela objava poslovanja Tesle. Z namenom višanja prodaje se je kontroverzni Elon Musk odločil za nižanje cen avtomobilov (model Y se je zgolj v treh mesecih pocenil kar za 29 %), kar je močno znižalo operativno maržo. Vlagatelji niso bili navdušeni in delnica je izgubila skoraj desetino svoje vrednosti. Zanimivo novost pa je ponudila najvrednejša družba na svetu, Apple, ki je ameriškim uporabnikom v sodelovanju z banko Goldman Sachs ponudila varčevanje. Obrestna mera znaša zavidanja vrednih 4,15 %. Nove rekorde pa je dosegla cena delnice danskega farmacevta Novo Nordisk, ki s tržno kapitalizacijo okoli 350 milijard evrov spada med največja evropska podjetja. Izredno dobro poslovanje podjetja, ki primarno izdeluje zdravila proti sladkorni bolezni, je povzročilo skoraj štirikratno rast cene delnice v zgolj 5-ih letih.