10. 06. 2019

Z mesecem junijem je po oblačnem maju ponovno posijalo sonce na borze. Večina globalnih borz je namreč teden zaključila nad izhodiščem. K rasti delniških tečajev so v pomembni meri prispevale centralne banke, ki zaradi naraščajočih trgovinskih napetosti in ohlajanja globalnega gospodarstva napovedujejo možnost novih spodbud.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (31.05.2019-07.06.2019)*	Donosnost letos (31.12.2018-07.06.2019)*
Svet - MSCI World*	+2,35%	+15,24%
ZDA - S&P 500*	+2,82%	+16,82%
Evropa - DJ STOXX 600*	+2,33%	+14,65%
Japonska - Topix*	+0,27%	+6,93%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,55%	+6,30%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Nadaljevanje trgovinskih sporov je tudi v preteklem tednu narekovalo razpoloženje vlagateljev na kapitalskih trgih. Ponovno stopnjevanje napetosti in nove carinske groženje ZDA Kitajski in Mehiki so v maju povzročile premik vlagateljev v varnejše obvezniške naložbe. Za olajšanje pa je že v začetku preteklega tedna poskrbel Fed, ki je sporočil, da pozorno spremlja vpliv trgovinskih sporov na gospodarstvo in da se bo ustrezno odzval za ohranitev rasti ameriškega gospodarstva. Pripravljenost bančnikov, da bodo v primeru poslabšanja gospodarskih obetov posegli po novih spodbudah, je prispevalo h krepitvi optimizma in posledično k rasti delniških tečajev. Tudi petkovi objavi o občutno manjšem številu novo ustvarjenih delovnih mest v mesecu maju in upočasnitvi rasti plač nista vnesli negativnega sentimenta. Slabši ameriški podatki s strani gospodarstva namreč zvišujejo možnost znižanja obrestnih mer v prihodnje. Za olajšanje je konec tedna podkrbel tudi sklenjen dogovor o migracijah med ZDA in Mehiko, s čemer se je slednja izognila carinam. Na ravni podjetij pa se je proti koncu tedna kitajski tehnološki gigant Huawei zopet znašel na črni listi, saj je po Googlu vnaprejšnjo namestitev svojih aplikacij na Huaweieve telefone sedaj prepovedal še Facebook.

Pozornost vlagateljev je bila v prejšnjem tednu tudi na stari celini usmerjena v zasedanje centralnih bankirjev. V luči zahtevnejših razmer v evrskem gospodarstvu in stopnji inflacije, ki je vse dlje od ciljne (blizu, a rahlo pod 2 %), so vlagatelji pričakovali napoved bolj ohlapne denarne politike tudi iz ECB. Člani sveta banke na četrtkovem zasedanju po pričakovanjih niso spremenili višine ključne obrestne mere, so pa sporočili, da nameravajo raven ničelnih obrestnih mer ohraniti vse do prvega polletja 2020, kar je dlje od prvotnih napovedi. Hkrati ECB ohranja program reinvestiranja zapadlih obveznic, razpravljali pa so tudi o možnosti dodatnega znižanja obrestnih mer, če bi se to izkazalo kot potrebno. Obenem je predsednik Draghi objavil tudi ceno novega programa poceni posojil poslovnim bankam. Te bodo posojilo prejele z zgolj z 0,1 % točke pribitka nad trenutno ničelno ravnjo ključne obrestne mere, kot nagrado za aktivnost pri posojanju pa bodo prejele še ugodnješa posojila, in sicer zgolj 0,1 % točke pribitka nad -0,4 % depozitno obrestno mero pri ECB. Sprejeti ukrepi bodo prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev bančnega posojanja in še naprej olajševali dostop do financiranja. Ob odsotnosti ostalih novic je bil v Evropi v ospredju tudi podatek o nemški industrijski proizvodnji, ki je aprila na mesečni ravni upadla za 1,9 odstotka, kar je več, kot je bilo pričakovano. Za 3,7 odstotka se je v Nemčiji aprila napram marcu (sezonsko prilagojen podatek) skrčil tudi izvoz, kar je največje nazadovanje po avgustu 2015.

V središču pozornosti so bili v prejšnjem tednu v Evropi tudi proizvajalci avtomobilov. Fiat Chrysler je namreč umaknil ponudbo za združitev s francoskim Renaultom, s čemer bi nastal tretji največji avtomobilski proizvajalec. Odločitev podjetja je razočarala vlagatelje in znižala vrednost tečaja delnice Renault, ki je na dnevni ravni zdrsnila za več kot 7 odstotkov. Avtomobilski velikan Ford, ki je sredi temeljitega prestrukturiranja, pa je sporočil, da bo septembra 2020 zaprl tovarno avtomobilskih motorjev v Walesu. Odločitev podjetja bo prizadela 1700 zaposlenih in predstavlja še en negativen udarec za nekoč cvetočo britansko avtomobilsko industrijo.