25. 03. 2013

Nepremičninski balon v Španiji, prenapihnjen bančni sistem na Irskem in Islandiji ter nedelujoče in nekonkurenčno gospodarstvo v Grčiji – vse to velja tudi za Ciper, ki se je pretekli teden znašel v središču medijske pozornosti zaradi napovedane obdavčitve vseh depozitov. Zaradi svoje majhnosti novica o ciprskem skorajšnjem bankrotu ni pretresla finančnih trgov, so pa ti kljub vsemu, predvsem tečaji evropskih delnic, teden zaključili v rahlo negativnem območju.

Regija	V zadnjem tednu (15.3.2013 - 22.3.2013)*	Letos (31.12.2012 - 22.3.2013)*
Svet - MSCI World*	-0,20%	+8,85%
ZDA - S&P 500*	+0,40%	+11,04%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,14%	+5,13%
Japonska - Topix*	+0,50%	+12,19%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,94%	-2,11%

 * Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Pretekli teden je dokončno postalo jasno, da Ciper lastnih težav, na katere so sicer rastoče cene zavarovanj za primer neplačila dolga prvič opozorile že pred tremi leti, ne bo sposoben rešiti sam z ruskim denarjem. Ciper je tako za pomoč zaprosil Trojko (Evropsko centralno banko, Mednarodni denarni sklad in Evropsko komisijo), ki pa ne bo zastonj. Analize namreč kažejo, da naj bi ta za sanacijo bank in pokritje fiskalne luknje potreboval približno 17 milijard evrov, kar je skoraj toliko kot znaša celoten BDP Cipra. Trojka je pri tem pripravljena ugodno posoditi 10 milijard evrov, kar bi zadolženost Cipra dvignilo na približno 140 % BDP oziroma na po mnenju evropskih funkcionarjev skrajno mejo vzdržnega. Preostanek mora Ciper zbrati sam, kar bo po vsej verjetnosti storil z obdavčitvijo depozitov, saj drugega likvidnega premoženja praktično nima. Začetna ideja je bila obdavčitev vseh depozitov, pri čemer po višji stopnji tistih nad zajamčenim zneskom v višini 100.000 evrov, vmes se je omenjalo podržavljenje pokojninskih skladov, trenutno pa vse kaže na obdavčitev depozitov nad 100.000 evri.

V celotni ciprski zgodbi najbolj bode v oči dejstvo, da bi depozitarji problematičnih ciprskih bank lahko izgubili več kot lastniki obveznic, ki so za višje tveganje že bili nagrajeni z višjo obrestno mero. A lastnik obveznic ciprskih bank je med drugim tudi ECB, ki si odpisov ne more privoščiti, saj bi v tem primeru šlo za direktno pomoč Cipru s tiskanjem denarja, in za poplačilo katerih jamči tudi ciprska država, ki pa je danes nesolventna. ECB je lastnik tudi pomembnega deleža ciprskih državnih obveznic, zato tudi »prostovoljni« odpisi zasebnih lastnikov po grškem vzoru situacije ne bi bistveno spremenili. Glede na to, da so te izdane po anglosaksonskem pravu, pa verjetno takšen način odpisa sploh ne bi bil mogoč.

Za negativno razpoloženje na borzah v preteklem tednu so bolj kot Ciper poskrbeli predvsem relativno slabi makroekonomski podatki v Evropi. Sredi tedna objavljeni podatki za marec o proizvodni in storitveni aktivnosti (PMI composite) v evroobmočju namreč nakazujejo, da se to še vedno krči in tako postavljajo pod vprašaj upravičenost rasti tečajev evropskih delnic v zadnjega pol leta. Pri tem velja izpostaviti drugo največje gospodarstvo evroobmočja, Francijo, ki s populističnimi ukrepi, kot so večja obdavčitev najbolj produktivnih segmentov gospodarstva in znižanje upokojitvene starosti, postopoma postaja eden od bolnikov Evrope. To potrjuje tudi storitvena aktivnost, ki predstavlja glavni del gospodarstva in se je marca skrčila najbolj od konca zadnje recesije.

Negativna donosnost trgov v razvoju je v veliki meri posledica politične krize v Indiji, saj je vladajoča stranka predsednika vlade izgubila podporo največje koalicijske stranke. Poleg tega je Indijska centralna banka izrazila zadržanost glede nadaljnjega zniževanja ključne obrestne mere. Posledično so se tečaji delnic indijskih družb v povprečju znižali za skoraj 3,5 %.

Sredi preteklega tedna se je tečaj delnice družbe Oracle po objavi slabših rezultatov znižal za približno 10 %. To je posledica vse večje konkurence v poslu t.i. »računalništva v oblaku«, saj se čedalje več kupcev njihovih proizvodov odloča za shranjevanje podatkov v oblaku, kar znižuje povpraševanje po programski opremi, ki je vezana na uporabo strežnikov in baz podatkov.

Glede na ogromen nepremičninski balon na Cipru, ki je šele začel pokati, ta pomoč skoraj gotovo ni zadnja. Verjetno bodo potrebni dodatni odpisi, tudi s strani ECB in evropskih reševalnih skladov. Vsekakor se bo standard Ciprčanov v prihodnjih nekaj letih moral precej znižati, ki pa bo za globalne razmere tudi po prilagoditvi še vedno na zavidljivi ravni. Kakorkoli že, razplet ciprske zgodbe zaradi njegove majhnosti ne bo imel pomembnejšega vpliva na globalno gospodarstvo.