01. 06. 2007

Namen tega prispevka je najprej prikazati nekaj statističnih podatkov, ki lahko vlagateljem pomagajo pri boljšem odločanju o njihovih naložbah in kritičnem presojanju objavljenih informacij. Veliko zmot je povzročenih že z napačnim razumevanjem srednjih vrednosti - povprečij. V nadaljevanju je z nekaj statistike prikazano, kako borza ni loterija (pričakovana donosnost je pozitivna), hkrati pa tudi verjetnost izgube ni zanemarljiva. V zaključku prispevka je opisanih še nekaj dejstev, na katera mnogi vlagatelji pri sprejemanju odločitev niso pozorni.

+50 % - 50 % = -25 %

Primer: vlagatelj že nekaj časa spremlja dogajanje na borzi in je razočaran nad donosnostjo svojih prihrankov, ki jih ima varno naložene v banki. Tako se opogumi in kupi nekaj delnic ter z njimi v prvem letu zasluži 50 %. V drugem letu se trend žal obrne in vlagatelj polovico izgubi (donosnost -50 %). Tolaži se s tem, da je v povprečju dosegel 0 % donosnost. Hitri in enostavni odgovori niso vselej pravilni. Vlagatelj je v resnici izgubil 25 %! Na vloženih 100 evrov je v prvem letu zaslužil 50 evrov, nova vrednost delnic je tako znašala 150 evrov. Cene delnic so se v naslednjem letu prepolovile, tako da je vrednost premoženja vlagatelja padla na le še 75 evrov. To pomeni v povprečju -13,40 % donosnost letno (govorimo o geometrijski sredini, ki edina upošteva obrestnoobrestni račun). Za naložbe, katerih donosnosti se med obdobji zelo razlikujejo, je aritmetično povprečje donosnosti zavajajoč podatek, saj močno precenjuje dejansko doseženo donosnost.

Koliko lahko še izgubim po 80 % padcu?

Vlagatelj je pred kratkim kupil delnice družbe XYZ d. d. v vrednosti 1.000 evrov. Vrednost delnice te družbe je pred tem v enem letu zrasla za 150 %. V javnost je kmalu zatem prišla novica, da je v družbi zamujalo izplačilo plač, odstopili pa so vsi člani uprave. Cena delnice je tako v nekaj dneh padla za 80 %. Vlagatelj lahko v tej situaciji zmotno razmišlja, da je največja možna dodatna izguba 20 %.

Vlagatelj za merilo vrednosti napačno upošteva ceno pred padcem. Moral bi upoštevati trenutno ceno. Vsak trenutek pri naložbah v delnice teoretično lahko izgubiš vse (donosnost -100 %). Potrebna donosnost delnice XYZ, da vlagatelj pride nazaj do svojega začetnega vložka, je +400 % in ne +80 %. Vlagatelj se mora zavedati, da je 800 evrov že izgubil in da se sedaj odloča, kako naložiti preostalih 200 evrov (ter morebitne dodatne prihranke), bodisi v delnice XYZ ali pa v katero koli drugo naložbo. Vlagatelj ne bo nič bogatejši, če delnic XYZ ne proda, marsikdo, ki je vložke po večjih padcih podvajal, pa se je že močno opekel!

Gibanje vrednosti svetovnega borznega indeksa (MSCI World) od 31. 3. 1992 do 31. 3. 2007
 

Pretekla donosnost - lanski sneg ali osnova za odločanje?

Hiter pogled na grafikon gibanja donosnosti svetovnega borznega indeksa v zadnjih 15 letih nam da občutek, da so rasti in padci tečajev dokaj predvidljivi. Za namen tega prispevka smo to statistično preverili. V zadnjih 15 letih pretekla tedenska (mesečna) donosnost ni imela statistično značilnega vpliva na donosnost v naslednjem tednu (mesecu). Korelacija (stopnja povezave) med preteklo in prihodnjo donosnostjo je bila statistično neznačilna (korelacija je bila zgolj približno 0,01) in sicer tako pri tedenskih, kot pri mesečnih donosnostih.

Povsem nič nenavadnega ni, če borzni indeks doseže rekord, saj je pričakovana donosnost naložbe v delnice pozitivna. Le zakaj toliko medijske pozornosti s tem v zvezi?

Kakšno donosnost lahko na borzi pričakujemo jutri?

Za isto obdobje smo izračunali tudi povprečne donosnosti kot osnovo za pričakovane donosnosti. V zadnjih 15 letih je bila povprečna donosnost svetovnega borznega indeksa brez upoštevanja dividend (izračunana kot geometrijska sredina) +7,82 %. Donosnost je bila primerljiva s povprečno donosnostjo delnic ameriških družb po drugi svetovni vojni, ki je bila 7,5 % (Siegel, 2002, stran 13; Siegel, Jeremy J.: Stocks for the Long Run, Third Edition, McGraw-Hill, New York, 2002). Kakšno donosnost lahko na podlagi zgodovinskih izkušenj pričakujemo jutri? Aritmetična sredina dnevnih donosnosti (delovni dnevi) je bila +0,033 %, geometrijska pa +0,030 %, kar je tudi osnova za pričakovanja za prihodnost (pričakovana dnevna donosnost povprečne delnice je +0,03 %). Če danes investiramo na borzi, je približno 45,55 % možnost, da bo (ne upoštevaje stroške) jutri donosnost negativna. Podobno lahko izračunamo tudi, da obstaja 42,22 % verjetnost, da bo donosnost negativna po enem tednu, in 36,11 %, da bo donosnost negativna v naslednjem mesecu. Daljše kot je obdobje investiranja, nižja je verjetnost izgube. Zanimiv je tudi podatek, da je mediana (srednja donosnost, če donosnosti razvrstimo od najvišje do najnižje) občutno višja od povprečne donosnosti, kar je predvsem posledica pogostejših negativnih večjih presenečenj (v 12 primerih je bila donosnost nižja kot -3,00 %) kot pozitivnih (le v 10 primerih je bila dnevna sprememba višja kot +3,00 %).

Medved med bikovim stampedom

Tudi v času izrazitih dvigov tečajev na borznih trgih so možne znatne izgube za vlagatelje. Od 27. 3. 2000 do 9. 10. 2002 so tečaji padli kar za 51,26 %! V naslednjem enako dolgem obdobju (do 23. 4. 2004) je bila donosnost +51,16 % (obe obdobji skupaj sta imeli še vedno -26,32 % donosnost). V zadnjem bikovskem obdobju (od 9. 10. 2002 do konca marca 2007), ko je svetovni borzni indeks pridobil več kot 120 % s povprečno letno donosnostjo +19,30 %, so bila tudi krajša obdobja "lomastenja medvedov".

Vlagatelji, ki so v času predzadnjega bikovskega trenda omahovali do zadnjega in so sredstva vložili na svetovne kapitalske trge 27. 3. 2000, so v nekaj več kot sedmih letih dosegli +7,34 % donosnost oziroma v povprečju +1,02 % donosnost letno. Precej manj, kot če bi počakali 25 mesecev!

Pretekle dnevne donosnosti

Borzni rekordi - čas za prodajo ali nakup?

Pregled gibanja vrednosti svetovnega borznega indeksa nam pove, da je v zadnjih 15 letih indeks v povprečju vsak 13. dan dosegel rekordno vrednost (305 takih dni, kar je 7,81 % vseh dni). Pomeni nova rekordna vrednost, da je čas za prodajo?Dva razloga govorita proti temu:

• kratkoročno nakazujejo empirični podatki drugače in sklepa ne podpirajo (verjetnost nove rekordne vrednosti naslednji delovni dan po dosegu rekordne vrednosti je bila statistično značilno večja (59,67 %) kot zvišanje vrednosti borznega indeksa na kateri koli dan (53,66 %), pri tedenski in mesečni donosnosti pa statistično značilne povezave ni bilo);
• rekordna vrednost vsak delovni dan je pričakovan dogodek, saj je pričakovana donosnost naložbe v delnice pozitivna.

Največji padci v zadnjem "bikovskem" obdobju

Ne pustite se zavesti!

Tudi pravilno razumevanje prikazanih aritmetičnih zakonitosti je pomembno za uspešno sprejemanje naložbenih odločitev in presojanje uspešnosti investiranja.Poznavanje aritmetičnih trikov je potrebno tudi za bolj kritično presojo informacij v medijih in oglasov ponudnikov finančnih storitev. Nazadnje pa velja še enkrat poudariti, da pretekla donosnost, vključujoč borzni rekord, ni informacija, ki bi smela vplivati na odločitve vlagateljev.

Frekvenčna razporeditev dnevnih donosnosti svetovnega borznega indeksa 31.3.1992-31.3.2007

mag. Kruno Abramovič, direktor sektorja investicijskih skladov, NLB Skladi, d.o.o.