28. 10. 2013

Redni bralci naše publikacije imajo verjetno občutek, da se že ponavljamo. Upravičeno. Vendar je okolje na razvitih kapitalskih trgih v letošnjem letu izjemno spodbudno za delnice oziroma delniške vzajemne sklade, tako da letos vedno znova poročamo o doseženih rekordih. V preteklem tednu je na najvišjem nivoju vseh časov končal tudi nemški delniški indeks DAX, znotraj trgovalnega dne pa je presegel magično mejo 9.000 točk.

Regija	V zadnjem tednu (18.10.2013-25.10.2013)*	Letos (31.12.2012 - 14.10.2013)*
Svet - MSCI World	-0,14%	+14,92%
ZDA - S&P 500	+0,12%	+18,04%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,51%	+14,45%
Japonska - Topix	-2,62%	+16,00%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-2,16%	-6,87%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Nemški delniški indeks DAX je v preteklem tednu zrasel za 1,4 % in zaključil na rekordnemu nivoju, kljub temu da je inštitut Ifo objavil slabše podatke od pričakovanj o poslovni klimi med nemškimi poslovodji. Pozitivno je z rastjo dobička presenetilo največje kemično podjetje na svetu s 147-letno tradicijo poslovanja, nemški BASF.

Na drugi strani Atlantika je na najvišji vrednosti vseh časov zaključil tudi širši delniški indeks S&P 500. K rasti so pripomogle objave o poslovnih rezultatih podjetij za tretje četrtletje letošnjega leta, saj je več kot 75 % podjetij, vključenih v indeks S&P 500, preseglo pričakovanja o rasti dobičkov in več kot polovica tudi pričakovanja o rasti prodaje.

Pozitivno izstopajo podjetja iz energetskega sektorja in predvsem tehnološka podjetja oziroma globalni velikani, katerih poslovni model je izdatno povezan z uporabo interneta pri uporabnikih. Pozitivni trend objav je pred dvema tednoma začrtal Google, v prejšnjem tednu pa sta ga dodatno podprla Microsoft in Amazon. Delnica slednjega se je po objavi rezultatov podražila za 10 % in dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost. Poleg tradicionalno dobre prodaje proizvodov preko spleta se Amazon pospešeno utrjuje tudi pri nudenju storitev v oblaku in na trgu tabličnih računalnikov preko že dodobra uveljavljenega bralnika Kindle, s tem pa še dodatno krepi svojo prisotnost na hitrorastočem segmentu poslovanja in prodaje preko interneta.

Na drugi strani so nekoliko razočarale objave makroekonomskih kazalnikov. Septembrsko poročilo o nezaposlenosti, ki je zamujalo zaradi delnega nedelovanja vladnih služb v ZDA, je sicer pokazalo, da se je stopnja brezposelnosti še nekoliko znižala na 7,2 %, a je znižanje posledica dejstva, da je vedno manj prijavljenih iskalcev dela. Dodatno je bilo v septembru ustvarjenih le 148.000 novih delovnih mest, kar je pod povprečjem zadnjih mesecev. Tudi zaupanje potrošnikov (The University of Michigan Consumer Sentiment Index) ni navdušilo, saj se je indeks s septembrske vrednosti 77,5 v oktobru znižal na 10-mesečno dno, na vsega 73,2. Padec razpoloženja potrošnikov je v veliki meri posledica zajetne porcije negotovosti, ki so jo Američanom in tudi preostalemu svetu servirali ameriški kongresniki z delnim zaprtjem vladnih služb in odlašanjem sprejetja kompromisa o zgornji meji zadolževanja.

Glede na to, da objave makroekonomskih podatkov niso ravno navdušile, lahko spodbude za rast na delniških trgih poiščemo (poleg dobrih objav podjetij) predvsem v prepričanju tržnih udeležencev, da bo Ameriška centralna banka vsaj še nekaj mesecev nadaljevala z nezmanjšanimi odkupi obveznic. Namige o nadaljnji dinamiki nakupov pa lahko pričakujemo že to sredo, ko bo Ameriška centralna banka podala svoje videnje na stanje v gospodarstvu.

Kljub temu da naložbe v slovenske vrednostne papirje naj ne bi bistveno presegale 1 % vlagateljevega finančnega premoženja in so s tega vidika dokaj nepomembne za povprečnega vlagatelja, omenimo zniževanje zahtevane donosnosti na slovenske državne obveznice v zadnjih 10 dneh (s 6,6% na 6,2 %; 11-letna obveznica). Znižanje si lahko razlagamo kot znak povečanega zaupanja vlagateljev v zmožnost samostojne konsolidacije javnih financ ali pa kot posledico približevanju prošnje za zunanjo pomoč. Slednja bi zaradi svoje pogojenosti z varčevanjem, privatizacijo in izvedbo strukturnih reform pomenila tudi višjo verjetnost polnega poplačila lastnikom slovenskih državnih obveznic. Kateri scenarij je vzrok za zmanjševanje pribitkov na slovenske državne obveznice, bi moralo postati jasno najkasneje v nekaj mesecih.