17. 03. 2025

Trgovinske napetosti med ZDA in njihovimi trgovinskimi partnerji so privedle do največjega popravka na ameriških delniških trgih v zadnjih dveh letih. V Nemčiji so podpisali zgodovinski dogovor, ki bo bistveno ojačal nemško obrambno pripravljenost.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (07.03.2025 – 14.03.2025)	Donosnost letos* (31.12.2024 – 14.03.2025)
Svet - MSCI World	-2,29%	-5,69%
ZDA - S&P 500	-2,58%	-8,56%
Evropa - DJ STOXX 600	-1,14%	+8,11%
Japonska - Topix	-0,73%	-1,34%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,09%	-0,62%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Minuli teden je ameriški indeks S&P 500 tudi formalno prešel v korekcijo, ki je definirana kot vsaj 10 % padec tečajev od vrha. V petek pa smo bili priča dokaj močnemu odboju navzgor, kar je nekoliko pomirilo vlagatelje. Vrednost svetovnega delniškega indeksa MSCI World je upadla za 2,29 %, indeks STOXX 600 pa je izgubil 1,14 % vrednosti, pri čemer sta sektorja obrambe in infrastrukture še naprej kljubovala trendu. Teden je zaznamovala visoka nihajnost na ameriških trgih, saj so se vlagatelji spoprijemali z nasprotujočimi dejavniki. Na eni strani so bile nenehne spremembe glede carin in strah pred recesijo, ki so ga dodatno spodbudili Trumpovi komentarji o »obdobju prehoda« za ameriško gospodarstvo. Na drugi strani pa so nižje od pričakovanih vrednosti indeksov cen življenjskih potrebščin (CPI) in cen proizvajalcev (PPI) vzbujale upanje na lajšanje inflacijskega pritiska ter hitrejše nižanje obrestnih mer. Kljub temu analitiki še vedno pričakujejo naslednje znižanje obrestnih mer s strani Fed-a šele junija.

Vlagatelji so z zadovoljstvom pospremili menjavo vodstva v polprevodniški družbi Intel, kjer je mesto predsednika uprave zasedel Lip-Bu Tan. Cena delnice je namreč po objavi novice poskočila za kar 15 %. Vlagatelje zanima, kakšno prihodnost bo namenil segmentu proizvodnje polprevodnikov po naročilu (foundry), saj se je večkrat omenjalo, da bi ga Intel lahko prodal. Tanov predhodnik, Pat Gelsinger, je v njegov razvoj vložil ogromno sredstev, prav razhajanja glede strategije pa naj bi vodila do Tanovega odstopa iz upravnega odbora Intela leta 2024. Tajvanski TSMC še naprej obvladuje industrijo, Intel pa za zdaj ne more resno konkurirati. Tan je v svoji prvi izjavi izpostavil zavezanost temu segmentu, navkljub nekaterim kritikam, da bi bilo za podjetje bolje, če bi ga odprodalo in se osredotočilo na svojo prednost – načrtovanje procesorjev, kjer kljub izzivom še vedno drži močan tržni položaj. Cena delnice Tesle je po Trumpovi izvolitvi strmo narasla in decembra dosegla rekordno raven, nato pa v nekaj mesecih izgubila polovico vrednosti ter se vrnila na predvolilne ravni. Začetni optimizem glede povezav Elona Muska z novo administracijo ter potencialnih spodbud za domačo proizvodnjo in infrastrukturo polnilnic je hitro zamenjalo razočaranje. Vzroki za to so motnje v proizvodnji modela Y, vse ostrejša konkurenca in slabša prodaja v Evropi, kjer je Tesla v januarju zabeležila 45-odstotni, v februarju pa 42-odstotni upad prodaje, in to kljub rasti trga električnih vozil. Dodatno breme za delnico predstavlja vse bolj kontroverzna podoba Elona Muska – njegova podpora skrajno desničarskim strankam in Donaldu Trumpu je odvrnila številne evropske kupce ter sprožila proteste pred Teslinimi razstavnimi saloni v Evropi in ZDA.

Cene evropskih delnic so bile v primerjavi z ameriškimi relativno stabilnejše. Indeks STOXX 600 je izgubil 1,14 % vrednosti, vendar je sektor obrambe zabeležil rast tečajev zaradi napovedanih povečanih proračunskih izdatkov evropskih držav. V Nemčiji sta CDU in SPD dosegli zgodovinski dogovor, ki je sprostil doslej veljavno omejitev državnega zadolževanja v višini 0,35 odstotka BDP. Novi dogovor predvideva ustavno prilagoditev, ki izključuje izdatke za obrambo iz omejitve dolžniške zavore, če presegajo 1 odstotek BDP. Zaradi vztrajanja Zelenih, brez katerih ne bi imeli potrebne ustavne večine, so morali znotraj 500-milijardnega infrastrukturnega sklada zagotoviti 100 milijard evrov za posebni sklad za podnebno preobrazbo. To je privedlo do zanimive dinamike na nemškem borznem trgu. Nemško gospodarstvo je namreč tradicionalno slovelo po avtomobilski industriji, a je nemškega velikana Volkswagen v četrtek po tržni kapitalizaciji prehitelo orožarsko podjetje Rheinmetall. Ta je v sredo objavil izjemne finančne rezultate, hkrati pa zaradi izredno povečanega povpraševanja napovedal širitev proizvodnih kapacitet. Simbolično se je kot potencialna možnost omenjala ravno Volkswagenova tovarna v Osnabrücku, ki je tik pred zaprtjem. To je povzročilo dodatno rast cene delnice Rheinmetalla, ki je prejšnji teden porasla za 22 odstotkov. Od 5. novembra, ko je bil izvoljen Trump, se je cena delnice povišala z dobrih 466 evrov na 1369 evrov.