01. 06. 2007

Vidim enostavno rešitev za slovenski pokojninski problem - vse pokojninske prihranke naložimo v sklade kenijskih delnic!

Kako sem prišel na to bizarno idejo? Enostavno. Vzajemni skladi so v ZDA, ki imajo najbolj odprt in učinkovit trg pokojninskih varčevanj, danes najbolj razširjeni produkt dodatnega pokojninskega varčevanja, saj so se v ostri tržni tekmi izkazali kot zelo kakovosten in konkurenčen produkt. Slovenski trg vzajemnih skladov je danes po tveganosti produktov, ki se prodajajo, brez primerjave najagresivnejši trg v Evropi (ne le v EU, da ne bo pomote). Apetitu po ruskih in kitajskih delnicah, ki je bil na vrhuncu leta 2005/2006, je sledil apetit po Balkanu. Dobro razpršeni delniški skladi, ki temeljijo na razvitih kapitalskih trgih in ki so v svetu v večini, pri nas danes zanimajo malokoga, da o manj tveganih sploh ne govorimo.

V naslednjem koraku malo pobrskamo po podatkih in ugotovimo, da so kenijske delnice v zadnjih nekaj letih prinesle 400-odstotno donosnost. Tamkajšnji analitiki pravijo, da se jim menda obeta tudi lepa prihodnost. Tisti predrznejši prisegajo tudi na delnice iz bližnjega Zimbabveja, ki so samo v dobrem letu prinesle približno 10.000- odstotno donosnost. Resda jim je veliko pojedla hiperinflacija, a to morda narobe merijo. Ker pri nas očitno marsikdo meni, da bo tisto, kar je bilo najdonosnejše v preteklosti, podobno donosno tudi v prihodnosti (tveganja pa v času rasti ne vidi), se tudi te kažejo kot primerna izbira. Če bomo imeli srečo, bomo obseg pokojninskih prihrankov na ta način v nekaj letih podeseterili in vsaj za stoletje rešili problem pokojnin.

Seveda je bila vse to le neslana šala. Slovenski trg finančnih prihrankov pa je danes ekstremen tudi v drugem pogledu. Velika večina dolgoročnih prihrankov slovenskega prebivalstva se še vedno nahaja v nizko tveganih in tudi nizko donosnih naložbah. Po prihrankih v vzajemnih skladih na prebivalca in po razmerju med prihranki prebivalstva v vzajemnih skladih in v depozitih še vedno močno zaostajamo za povprečjem EU in celo držav, v katerih je življenjski standard prebivalstva primerljiv našemu (Grčija in Portugalska). Celo za dodatno pokojnino prek pokojninskih skladov oz. družb varčujemo pretežno v obveznicah in bančnih depozitih. Kljub temu da sta stroka in praksa v razvitem svetu že zdavnaj ugotovili, da so delnice za pomemben del prebivalstva zelo ustrezna naložba za dolgoročno pokojninsko varčevanje, imamo pri nas veliko "strokovnjakov", ki svarijo pred "nesprejemljivim tveganjem delnic za pokojninsko varčevanje". Tudi temu se gre verjetno zahvaliti, da se ponudnikov vzajemnih skladov v posel dodatnega pokojninskega varčevanja pri nas (še) ne spusti. Res pa je, da si industrija vzajemnih skladov s tem, ko čedalje bolj daje vtis, da gre za "kockarnico", pri tem dela medvedjo uslugo.

Kakšni varčevalci smo torej Slovenci - izjemno konzervativni ali izrazito dinamični? Pozoren bralec je zasledil, da primanjkuje predvsem zmernosti, ki bi morala biti po vseh pravilih stroke osebnih financ v večini. Ta folklora bo očitno trajala, dokler se na eni strani nekega dne ne bo tudi nam zgodila izkušnja prepolovitve prihrankov zaradi borznega šoka na visoko tveganih obrobnih trgih, ki jih tako ljubimo, na drugi strani pa izkušnja, ko bo nekdo čez čas ugotovil, da je zaradi konzervativnosti za vsako ceno privarčeval precej manj, kot bi ob zanj povsem sprejemljivem tveganju objektivno lahko. Naložbeno tveganje ima namreč dva obraza - tvega tudi tisti, ki tvega premalo. Zmagovalci na dolgi rok bodo predvsem tisti, ki bodo kupili toliko tveganja, kot ga lahko prenesejo - ne premalo in ne preveč. Samo upamo lahko, da cena streznitve ne bo previsoka.

mag. Robert Kleindienst predsednik uprave, NLB Skladi, d. o. o