06. 11. 2023

Pretekli teden je prinesel pozitivni preobrat na borznem parketu. Oktober je bil namreč že tretji zaporedni mesec z negativnimi donosnostmi na ameriških borzah in pozitivna gibanja v preteklem tednu so vlagateljem vlila upanje, da bi se lahko z novembrom ta negativni niz prekinil. Glavni razlog za rast pa niso bili objavljeni dobri poslovni rezultati večjih borznih družb, prav tako ni bil razlog v odločitvi ameriške centralne banke Fed, da ne zviša obrestnih mer. Optimizem na trge je prinesel govor predsednika Fed-a, ki je posredno namignil, da »vidi luč na koncu tunela« glede boja z inflacijo. Trgi so se odzvali zelo optimistično, saj se je zahtevana donosnost na 10-letno ameriško državno obveznico znižala s približno 5 % pred dobrim tednom na 4,5 %. To je vodilo v visoko rast tako obvezniških kot tudi delniških naložb.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (27.10.2023 – 3.11.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 3.11.2023)
Svet - MSCI World	+4,07%	+12,59%
ZDA - S&P 500	+4,36%	+14,77%
Evropa - DJ STOXX 600	+3,44%	+7,79%
Japonska - Topix	+2,04%	+10,30%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,65%	+1,52%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Objava poslovnih rezultatov za tretje letošnje četrtletje je v polnem teku. Rezultate je objavila že več kot polovica družb iz indeksa S&P 500 in kar 82 % družb je z dobičkom preseglo pričakovanja analitikov. Vendar pa rezultati tokrat niso igrali pomembne vloge pri gibanju tečajev, saj predstavljajo vpogled v preteklost. Za gibanje tečajev je praviloma pomembnejša prihodnost in z ocenami bodočega gibanja dobičkov so družbe večinoma razočarale. Tako je tehnološki velikan Apple vlagatelje negativno presenetil z napovedjo zgolj povprečne prodaje v prihajajoči praznični sezoni. Kot glavni razlog za nižjo rast navajajo pešanje kitajskega trga. Za slabše napovedi večine ostalih družb pa so razlogi povsem domače narave. Pozna se močna restriktivna monetarna politika Fed-a, ki zavira rast v ameriškem gospodarstvu s ciljem znižanja inflacije. Da je do nedavnega močno gospodarstvo začelo kazati znake šibkosti, je priznal tudi guverner Fed-a v svojem govoru pretekli teden, ko je pojasnjeval odločitev centralnih bankirjev, da že drugič ne dvignejo obrestne mere. Če odločitev ni bila presenečenje za trge, pa je govor vsekakor bil. Pričakovanja so bila, da bo govor ponovno zelo oster, kar praviloma sledi, če je odločitev bolj blaga. Pa temu ni bilo tako, saj je guverner namignil, da bi lahko hitreje prišlo do bolj sproščene monetarne politike. Razlog za to pa so dolgoročne obrestne mere na državnih obveznicah, ki pomagajo Fed-u v boju z inflacijo. Povpraševanje po obveznicah že nekaj časa usiha, ponudba pa ostaja visoka, saj imajo ZDA velik primanjkljaj v proračunu, ki ga je potrebno financirati z zadolževanjem. Rezultat so rastoče obrestne mere na dolgoročnih obveznicah. Ker so državne obveznice podlaga za obrestne mere tudi v gospodarstvu, je slednje z dražjim dolgoročnim zadolževanjem dobilo želeno dodatno zavoro.

Ta zavora se ne pozna le pri bolj pesimističnih napovedih družb glede bodočih dobičkov, ampak tudi v makroekonomski podatkih. Oktobra je bilo v ZDA 20.000 manj novo odprtih delovnih mest od pričakovanj in hkrati polovica manj kot septembra. Ob tem je brezposelnost porastla na 3,9 % kar je največ v skoraj dveh letih. Tudi plače Američanov so zrastle manj od pričakovanj, vendar še vedno beležijo 4,1 % letno rast, kar je še vedno slab signal za inflacijo. Po drugi strani pa je produktivnost dela močno porastla, kar je pozitivno z vidika inflacije. Tudi zadnji podatki za do nedavno zelo močan storitveni sektor v ZDA kažejo na upočasnjevanje rasti. Na tej strani Atlantika podatki prav tako kažejo, da stopnja inflacije upada. Oktobra je namreč v evroobmočju znašala 2,9 % (septembra 4,3 %), kar pomeni hitrejši upad od pričakovanj. Razlog je v nižjih cenah energije in tudi v krčenju gospodarstva, saj je evroobmočje v tretjem četrtletju zabeležilo 0,1 % negativno rast. Za povrh pa je Nemčija oktobra zabeležila še rast brezposelnosti na 5,8 % s septembrskih 5,7 %.

Japonska centralna banka je pretekli teden le za malenkost spremenila svojo monetarno politiko, ki še naprej ostaja zelo ekspanzivna, hkrati pa japonska vlada najavlja visoke spodbude za gospodarstvo in prebivalstvo. Posledično slabi domača valuta, ki je pretekli teden s tečajem preko 151 jena za ameriški dolar padla na 33-letno dno. Slabši obeti za svetovno gospodarstvo in nekoliko nižje tveganje, da konflikt na Bližnjem vzhodu preraste v regionalno vojno, pa so znižali tudi ceno nafte, tako da se je cena za sodček nafte WTI s 85 dolarjev spustila pod 81 dolarjev.