11. 09. 2023

Zadnji teden je na kapitalskih trgih zaznamovala višja nihajnost, ki je bila posledica objav makroekonomskih podatkov, ki imajo pomemben vpliv pri določanju temeljnih obrestnih mer.  V ZDA je bilo trgovanje zaradi praznika, na Kitajskem pa zaradi poplav, skrajšano za en dan.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (1.9.2023 – 8.9.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 8.9.2023)
Svet - MSCI World	-0,60%	+15,19%
ZDA - S&P 500	-0,53%	+17,51%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,75%	+10,13%
Japonska - Topix	-7,45%	+3,83%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-0,44%	+4,26%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

V času višjih obrestnih mer vlagatelji še pozorneje spremljamo objave podatkov, ki pomembno vplivajo na odločevalce centralnih bank pri določanju denarne politike. V zadnjem tednu sta bila v tem oziru objavljena dva pomembna podatka, ki pa sta, zanimivo, imela različna vpliva. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je avgusta s 3,5 % zvišala na 3,8 %. Kljub temu da je zvišanje preseglo pričakovanja, gre v luči zgodovinskih podatkov še vedno za zelo nizko vrednost. Podatek je v osnovi negativen, vendar je na kapitalski trg deloval pozitivno, saj naj bi podatek ameriško centralno banko (Fed) prepričal, da imajo dosedanja zvišanja obrestne mere učinek in naj ne bi bilo potrebe po novih zvišanjih. Po drugi strani pa je podatek o novih iskalcih zaposlitve (216 tisoč na tedenski ravni) nakazoval na to, da je trg dela še vedno zelo robusten. Ta v osnovi dober podatek pa je imel negativni učinek za kapitalski trg, saj naj bi Fed-u signaliziral, da je še vedno prostor za zvišanje temeljne obrestne mere. Opisano je seveda imelo v prvi vrsti učinek na trgu dolžniških finančnih instrumentov, kjer je zahtevana donosnost do dospetja dvoletne državne obveznice celo presegla 5 %. Vrednost najpomembnejšega delniškega indeksa v ZDA, S&P 500, je v zadnjem tednu upadla za 0,53 %.

Tudi na stari celini je bilo med vlagatelji opaziti povečano bojazen pred vnovičnimi zvišanji temeljne obrestne mere v območju evra. Vrednost širšega evropskega delniškega indeksa Stoxx 600 se je v zadnjem tednu znižala za 0,75 %. Anemična gospodarska rast v Evropi (v zadnjem kvartalu zgolj 0,1 %, pričakovano 0,3 %) je bila v prvi vrsti posledica nižjega izvoza. Tudi potrošnja na drobno se je znižala za 0,2 %. V Nemčiji, ki velja za motor stare celine, se je že tretji mesec zapored znižala industrijska proizvodnja, najbolj izstopa 8 % znižanje proizvodnje v avtomobilski industriji. Ob tem je povsem razumljiv strah vlagateljev pred recesijo. Trendom pa kljubuje danski farmacevt Novo Nordisk, ki je na krilih nove terapije proti debelosti postal najvrednejša borzna družba v Evropi.

Tudi donosnosti evropskih državnih obveznic se, podobno kot ameriških, nahajajo blizu najvišjih donosnosti v zadnjem letu in pol. Nemška dveletna obveznica, ki velja za sinonim varnosti v Evropi, tako ponovno prinaša več kot 3 %. Nekoliko bolj umirjene besede guvernerja angleške centralne banke Andrewa Baileya, da vidi trenutne ravni obrestne mere za britansko gospodarstvo blizu vrha tokratnega cikla, niso mogle izboljšati sentimenta med vlagatelji, ki si želijo, da obrestne mere ne bi več naraščale.

Tudi na Japonskem je nekaj svežih makroekonomskih objav vzbudilo sum, da ekonomska aktivnost ni tako rožnata, kot je sprva kazalo. V drugem kvartalu se je namreč BDP zvišal za 4,8 %, kar je z vidika razvitih gospodarstev sicer zelo spodbudno, kljub temu pa slabše, kot so bile prve ocene (6,0 %). Vrednost japonskega delniškega indeksa Topix se je tako na tedenski ravni znižala za kar 7,45 %. Zmanjšana gospodarska rast Japonske naj bi bila pod močnim vplivom pešajoče Kitajske. Slednja vse od umika ukrepov proti Covid-19 ni dosegla pričakovane rasti, saj se spopada s težkim položajem v nepremičninskem sektorju. Kazalec nabavnih managerjev nakazuje, da se industrijska proizvodnja krči že 5. zaporedni mesec, glede na padajočo vrednost kazalca aktivnosti storitev (s 54,1 v juliju na 51,8 v avgustu) pa so tudi storitve že blizu krčenja (meja med rastjo in krčenjem je 50). Za povrh pa je predsednik Xi v t.i. trgovinski vojni z ZDA zaostril stališče in izdal ukrep, ki določa, da državni uslužbenci ne bodo več smeli uporabljati mobilnih aparatov ameriškega proizvajalca Apple. Glede na to, da podjetje generira približno petino prihodkov na tem trgu, se je delnica v zadnjem tednu pocenila za 5,26 %. Kljub relativno slabim informacijam iz vseh glavnih svetovnih gospodarstev pa je rastla cena nafte in sodček nafte Brent je prvič po lanskem novembru presegel mejo 90 dolarjev. Za to je bila ključna odločitev članic OPEC in Rusije, da bodo do konca leta podaljšale obdobje, v katerem bodo dnevno načrpale 1,3 milijona sodčkov nafte manj kot predhodno.