27. 03. 2023

Minuli teden se je pozornost od Credit Swisse preusmerila na Deutsche bank, saj so se začeli pojavljati špekulacije, da bi nemška banka lahko bila naslednji bolnik bančnega sektorja. Trgi so z zanimanjem pričakovali objavo ameriške centralne banke (Fed) o naslednjih korakih. Ta se je odločila za najbolj pričakovan scenarij, in sicer relativno majhen dvig obrestne mere za 0,25 odstotne točke ter s tem nakazala, da jo sicer nekoliko skrbi stanje bančnega sektorja, a da je prioriteta še vedno stabilnost cen.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (17.3.2023 – 24.3.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 24.3.2023)
Svet - MSCI World	+0,57%	+3,44%
ZDA - S&P 500	+0,57%	+3,37%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,99%	+4,23%
Japonska - Topix	+0,01%	+3,17%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,39%	+1,53%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Za nami je dokaj razgiban teden na kapitalskih trgih, saj je glede stanja globalnega bančnega sektorja še veliko vprašanj, hkrati pa so vse oči uprte v centralne banke. Ameriška centralna banka (Fed) je namreč v sredo dvignila obrestno mero za 0,25 odstotne točke, ter s tem nakazala, da je stabilnost cen še vedno njena prioriteta. Predsednik Feda Jerome Powell miri vlagatelje in poudarja, da ima centralna banka vse pod kontrolo. Zaradi težav v bančnem sistemu sicer trg pričakuje, da bi se lahko dvigovanje obrestnih mer v prihodnje najmanj umirilo ali pa celo ustavilo. Zaupanje v banke je poskusila povrniti tudi finančna ministrica Janet Yellen, ki je zatrdila, da država jamči za depozite do 250.000 USD. A to ni pomirilo nekaterih vlagateljev, saj so si želeli, da bi zaradi izjemnih razmer država jamčila za vse depozite. Zaradi trenutne negotovosti bodo namreč najbolj pod udarom manjše banke, ker bodo vlagatelji večje depozite raje prenesli na velike banke, za katere bodo smatrali, da so prevelike, da bi jih pustili propasti. Sicer pa so bili minuli teden ameriški makroekonomski podatki spodbudni in po besedah S&P Global kažejo bistveno boljšo sliko ekonomske trdnosti od pričakovanj. Marca naj bi se namreč gospodarska aktivnost privatnega sektorja glede na indeks PMI družbe S&P Global povečala iz 50,1 na 53,3, kar gre predvsem na račun rasti storitvenega sektorja. Proizvodnja se je sicer rahlo zmanjšala (49,3) a bistveno manj od pričakovanj analitikov.

Evropski centralni banki in Fedu sledi tudi Angleška centralna banka, ki se je tudi odločila dvigniti obrestno mero za 0,25 %. Inflacija v Združenem kraljestvu je namreč nepričakovana zrasla iz 10,1 na 10,4 % , predvsem na račun višjih cen hrane, oblačil in hotelskih storitev. Angleški fiskalni regulator sicer predvideva, da bo inflacija kmalu začela močno padati in da bo proti koncu leta znašla 3 %. Glavni razlogi naj bi bili predvsem padanje cen energentov in zmanjševanja ponudbenih ozkih grl. Angleška centralna banka je sicer spremenila svoje mnenje in meni, da angleško gospodarstvo letos ne bo padlo v recesijo.

Po podatkih S&P Global smo na podlagi PMI indikatorjev bili priča najvišji gospodarski rasti evroobmočja v zadnjih 10-mesecih. Inflacijski pritiski so se rahlo umirili, cene vhodnih produktov v proizvodnji pa so znatno upadle. Zaupanje podjetij se je krepilo, kar se je poznalo tudi v višji zaposlenosti v regiji. Kljub temu je potrebno opozoriti, da so bili pozitivni premiki relativno majhni, poleg tega je rastel samo storitveni sektor, medtem ko je proizvodnja zaradi zmanjševanja naročil upadla.

Potem ko so se v resnih težavah znašle nekatere ameriške banke, na čelu z Silicone Valley Bank in ko smo bili priča reševanju švicarske Credit Swisse, vlagatelji vedno bolj pogledujejo proti nemški Deutsche bank. Ta je sicer prestala obsežno prestrukturiranje in že deset kvartalov zapored beleži dobiček. A zaradi preteklih težav banke, agresivnih dvigov obrestnih mer s strani ECB in padca zaupanja v bilanco banke, so se začela zavarovanja pred bankrotom (CSD) banke dražiti in delnica je v preteklem tednu izgubila 7 %.