28. 01. 2019

Globalnemu gospodarstvu ne grozi recesija, temveč zgolj upočasnitev rasti – vsaj sodeč po mnenju Mednarodnega denarnega sklada, udeležencev svetovnega gospodarskega foruma v Davosu in nenazadnje tudi borz, ki so v letošnjem letu lepo nagradile vlagatelje.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (18.01.2019-25.01.2019)*	Donosnost letos (31.12.2018-25.01.2019)*
Svet - MSCI World*	-0,35%	+6,79%
ZDA - S&P 500*	-0,63%	+6,84%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,24%	+6,04%
Japonska - Topix*	+0,19%	+5,75%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,00%	+7,37%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Na svetovnem gospodarskem forumu, ki je najbolj znan po januarskih srečanjih v švicarskem Davosu, so si bili udeleženci enotni, da globalnemu gospodarstvu ne grozi recesija, ampak le upočasnitev rasti. Eno ključnih tveganj naj bi predstavljalo ohlajanje Kitajske, katere rast predstavlja kar tretjino svetovne gospodarske rasti. Ponedeljkove objave so bojazen glede upočasnitve drugega največjega gospodarstva potrdile, saj je Kitajska v lanskem letu zrasla najmanj po letu 1990. Kitajska administracija je namreč v želji po zmanjšanju odvisnosti od investicij omejila kreditno ekspanzijo, zaradi katere je v zadnjih letih prišlo do skoka zadolženosti v gospodarstvu.

Na upočasnitev globalnega gospodarstva je v začetku tedna opozoril tudi Mednarodni denarni sklad (MDS), ki je znižal oktobrsko napoved globalne gospodarske rasti s 3,7 odstotka na 3,5 odstotka, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Ključni razlog za že drugo znižanje napovedi v zadnjih treh mesecih je v evropskem gospodarstvu, ki se je v zadnjih mesecih občutno ohladilo. MDS je tako največjemu evrskemu gospodarstvu, Nemčiji, napoved rasti za letošnje leto znižal za 0,6 odstotne točke na 1,3 odstotka. Ohlajanje še nedavno lokomotive Evrope je v preteklem tednu potrdil anketni indeks prihodnje proizvodne aktivnosti. Sodeč po zadnji objavi se je proizvodna aktivnost v Nemčiji januarja skrčila prvič po 4 letih. Tudi druge države evroobmočja se ohlajajo, sodeč po najnižji vrednosti anketnega indeksa prihodnje proizvodne in storitvene aktivnosti po juliju 2013, ki kaže na zgolj 0,1 % rast evrskega gospodarstva v prvem četrtletju. Na upočasnitev gospodarstva je na četrtkovem zasedanju ECB-ja opozoril tudi njen predsednik Mario Draghi in hkrati napovedal dodatno previdnost pri umiku denarnih spodbud.

Svetla izjema pri gospodarskih objavah so bile v preteklem tednu ZDA. Proizvodna aktivnost ostaja svetla točka, saj je januarska proizvodnja porasla najhitreje v zadnjih osmih mesecih. Tudi za storitveni del gospodarstva podatki kljub upočasnitvi kažejo na krepitev aktivnosti. Sodeč po objavah delno zaprtje ameriške vlade z redkimi izjemami še nima pretiranega negativnega vpliva na zasebni sektor. Dobri podatki so prišli tudi z ameriškega trga dela, kjer je število novih zahtevkov za nadomestilo v primeru brezposelnosti prvič po letu 1969 upadlo pod 200 tisoč, in to kljub rasti števila Američanov za skoraj 50 % v zadnjih 50 letih. Ob koncu tedna so po 35 dnevih zaprtja vlade, kar je največ v moderni ameriški zgodovini, prišli do dogovora o začasnem odprtju. Do sredine februarja naj bi namreč poskušali najti rešitev glede Trumpovih zahtev o gradnji zidu na meji z Mehiko. Hkrati je Trump v primeru nedogovora že napovedal možnost razglasitve izrednih razmer, kar bi mu omogočilo financiranje izgradnje tudi brez odobritve kongresa.

Po krepitvi politične negotovosti na Balkanu v zadnjih mesecih je pretekli teden nekaj sonca posijalo tudi v to regijo. Grčija je namreč pod vodstvom premierja Ciprasa s 153 glasov od 300 ratificirala sporazum o imenu Makedonija, s katerim se bo ta po novem imenovala Republika Severna Makedonija in kar ji bo odprlo pot proti Natu in EU.