18. 12. 2017
Pretekli borzni teden so zaznamovala zasedanja pomembnejših centralnih bank po svetu. FED je pričakovano še tretjič letos dvignil ključno obrestno mero, ECB pa še ostaja previdna in ohranja obrestno mero na rekordno nizkih nivojih. Vlagatelji so bili pozorni predvsem na namige o prihodnji dinamiki monetarnih politik.
V EUR | V zadnjem tednu (8.12.2017-15.12.2017) | Letos (31.12.2016-15.12.2017)* |
---|---|---|
Svet - MSCI World* | +0,53 % | +9,31 % |
ZDA - S&P 500* | +0,87 % | +9,25 % |
Evropa - DJ STOXX 600* |
-0,26 % |
+10,87 % |
Japonska - Topix* | +0,09 % | +11,78 % |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* | +0,63 % |
+18,94 % |
* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.
Pretekli teden so zasedale skoraj vse pomembne svetovne centralne banke. Poleg morebitnih sprememb obrestnih mer so vlagatelje zanimale predvsem napovedi o gospodarski rasti, inflacijska pričakovanja ter morebitni namigi o prihodnji dinamiki monetarnih politik. Sredi tedna je ameriška centralna banka (FED) po pričakovanjih sporočila, da bo letos še tretjič dvignila ključno obrestno mero. Nizka stopnja brezposelnosti in pričakovana davčna reforma sta med centralnimi bankirji dvignili optimizem glede gospodarske rasti za naslednje leto. Za leto 2018 je FED dvignil napoved gospodarske rasti z 2,1 % na 2,5 %. Nasprotno pa dolgoročna napoved gospodarske rasti ostaja nespremenjena. FED tako ohranja napovedi dvigov obrestnih mer za prihodnja leta nespremenjena. Naslednje leto tako napovedujejo tri dvige, nato pa še dva dviga v letu 2019. Isti dan so bili objavljeni tudi podatki o novembrski inflaciji, ki je bila nižja od pričakovanj. Tako se je donosnost do dospetja dolgoročnih obveznic znižala, obrestna krivulja pa postala bolj položna, kar je znižalo tečaje delnic ameriških bank.
V četrtek je sledilo zasedanje Evropske centralne banke (ECB). Podobno kot ameriški centralni bankirji za ZDA ima tudi Mario Draghi optimističen pogled na evropsko gospodarstvo, ki bo po pričakovanjih ECB v naslednjih dveh letih raslo še hitreje. Draghi je predstavil tudi inflacijska pričakovanja za leto 2020, ko naj bi se letna inflacija približala želenima 2 %. Kljub vsemu, ECB ključno obrestno mero še naprej ohranja rekordno nizko, potrdili pa so tudi jeseni napovedano znižanje mesečnih odkupov obveznic s 60 na 30 milijard evrov, ki jih bo ECB odkupovala še najmanj do septembra 2018 ali dlje, v kolikor bo to potrebno.
Precej drugačna kot v evroobmočju je sprememba cen življenjskih potrebščin na drugi strani Rokavskega preliva. Ta je na britanskem otočju občutno višja kot si centralna banka želi. V novembru je inflacija porasla na 3,1 %, kar je najvišja stopnja inflacije v zadnjih petih letih. Kot odgovor na visoko stopnjo inflacije, ki je zlasti posledica depreciacije angleškega funta po izglasovanju brexita preteklo leto, je angleška centralna banka (BoE) pretekli mesec tudi prvič po desetih letih dvignila ključno obrestno mero. A zaradi veliko negotovosti glede poteka pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije je nov dvig ključne obrestne mere v naslednjem letu malo verjeten. Premierka Theresa May je v pogajanjih z Evropsko komisijo sicer dosegla napredek in prehod na drugo fazo pogajanj, a je hkrati prejela nezaupnico v domačem parlamentu. Britanski parlament je pretekli teden glasoval in podprl predlog dopolnitve Zakona o brexitu, kjer bo imel parlament pravico veta pred potrditvijo dokončnega dogovora z EU. Amandma je podprlo tudi deset poslancev iz stranke predsednice vlade, kar je tudi omogočilo sprejem amandmaja.
V podjetniški sferi pa so razočarali poslovni rezultati švedskega teksilnega velikana H&M. Družba je objavila, da je v zadnjem četrtletju prodaja v njihovih trgovinah upadla, zaloga neprodanega tekstila pa se jim še naprej povečuje. Po objavi je tečaj delnice upadel za 13 %, družba pa je napovedala zaprtje posameznih prodajaln. Nasprotno je španski konkurent Inditex, znan po blagovni znamki Zara, objavil dvomestno rasti prodaje zgolj v novembru. K rasti jim pomaga boljša izkoriščenost prodaje prek spleta ter bolj fleksibilna oskrbovalna veriga, ki družbi omogoča hitrejše prilagajanje modnim trendom. Tečaj delnice je po objavi rezultatov porasel za slaba 2 %.
Kategorije
Avtor članka
Grega Kurent
upravitelj premoženja