06. 07. 2015

Grčija v preteklem tednu ni vrnila posojila Mednarodnemu denarnemu skladu. Ob prazni javni blagajni in zavrnitvi varčevalno-strukturnih reform na referendumu je večja verjetnost, da Grčija posojila ne bo vrnila niti Evropski centralni banki. Grške banke ostajajo zaprte.

Regija	V zadnjem tednu (26.6.2015-3.7.2015)*	Letos (31.12.2014 - 3.7.2015)*
Svet - MSCI World*	-1,04 %	+11,51 %
ZDA - S&P 500*	-0,64 %	+10,00 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-3,38 %	+11,93 %
Japonska - Topix*	+0,71%	+25,36 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,92 %	+10,20 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Odločitev ECB  o nepovečanju sredstev za zagotavljanje likvidnosti grškim bankam, t.j., da bo ohranila zagotavljanje likvidnosti v obsegu do 90 milijard EUR, je Grčijo prisilila, da je že takoj na začetku prejšnjega tedna odredila bančne praznike in tako najmanj do tega torka zaprla svoje banke ter omejila odliv kapitala iz države. Posledično je bila zaprta tudi borza v Atenah. V torek bi morala Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu vrniti 1,6 milijarde EUR posojila, a je grška vlada že dan prej sporočila, da denarja nima in da obroka posojila ne bodo plačali.

Zaradi napovedanega referenduma o sprejetju oz. zavrnitvi predloga posojilodajalcev so se prejšnji teden pogajanja med Evropo in Grčijo zaključila. Grška vlada je Grke pozivala naj glasujejo proti predlogu z obrazložitvijo, da glasovanje na referendumu ne bo odločalo o njihovi usodi v evroobmočju, ampak se bo glasovalo o tem, da plače in pokojnine ostanejo na spodobni ravni. Po drugi strani je predsednik Evropske komisije sporočil, da glasovanje proti ukrepom za Grčijo pomeni povečanje verjetnosti za izhod iz evroobmočja. Grki so nato na referendumu z več kot 60 % glasov zavrnili pogoje posojilodajalcev in negotovost glede nadaljnjega reševanja grške krize podaljšali. Po objavi rezultatov je nepričakovano odstopil grški finančni minister Varufakis. Grški »ne« zagotovo ne bo olajšal nadaljnjih pogajanj, prvi od pomembnih datumov je 20. julij, ko mora Grčija ECB vrniti nekaj več kot 3 milijarde evrov. Takoj po izidu referenduma je grška centralna banka zaprosila ECB za povečanje obsega nujne likvidnostne pomoči, saj bodo v nasprotnem primeru po vsej verjetnosti grške banke ostale še nekaj časa zaprte.

Razplet grške krize se je negativno odrazil zlasti na evropskih borzah. Večjih pretresov  kljub vsemu ni bilo, saj je bilo veliko negativnih informacij že vključenih v  tečaje, ki so se pretekli teden znižali v povprečju za tri odstotke. Rahlo so se dvignile tudi zahtevane donosnosti na obveznice držav iz perifernega dela Evrope (Italija, Španija, Portugalska in tudi Slovenija) in znižale na obveznice držav iz jedra Evrope (Nemčija, Francija…), kar kaže na beg kapitala v bolj varne naložbe.

Da pa vse ne bi bilo tako črnogledo, so poskrbeli onkraj luže, kjer je pretekli teden ameriško nacionalno združenje nepremičninskih posrednikov objavilo spodbudne podatke o številu podpisanih prodajnih pogodb za prodajo stanovanjskih nepremičnin v ZDA (Pending Home Sales). Na mesečni ravni je bilo sklenjenih 0,9 % več poslov, omeniti pa velja, da je indeks na najvišji ravni v zadnjih devetih letih (od aprila 2006). Podatki ponazarjajo rastoče povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v ZDA.

Aetna Inc., drugi največji ponudnik zdravstvenih storitev in zavarovanj v ZDA, je objavila 37 mrd USD vredno prevzemno ponudbo za družbo Humana Inc., peto največjo ponudnico zdravstvenih storitev. To ni edini posel v panogi, saj so konsolidacijo spodbudile napovedane spremembe zdravstvenega sistema. Konsolidacija naj bi namreč prinesla stroškovne sinergije, ki jih reforma zahteva od zdravstvenih inštitucij za zagotovitev cenejšega zdravstvenega zavarovanja.

Ob Grčiji pa investitorje morda še bolj skrbi dogajanje na kitajskih borzah, kjer je po odprtju pretoka kapitala med borzo v Hong Kongu in Šanghaju indeks slednje (CSI 300) samo prejšnji teden upadel za 9,6%. Omeniti pa velja, da je donosnost indeksa v zadnjem letu še vedno močno nadpovprečna (+120 %).