20. 05. 2024

Pretekli trgovalni teden so večinoma pozitivno zaznamovali objava ameriške inflacije, nadaljevanje objav četrtletnih rezultatov borznih družb in upad zahtevanih stopenj donosnosti ameriških državnih obveznic. Za mešane občutke pa sta z makroekonomskimi objavami poskrbeli Kitajska in Japonska.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (10.5.2024 – 17.5.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 17.5.2024)
Svet - MSCI World	+0,76%	+12,53%
ZDA - S&P 500	+0,73%	+13,80%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,67%	+11,38%
Japonska - Topix	-0,09%	+7,93%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,84%	+10,38%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Vsi osrednji svetovni delniški indeksi z izjemo japonskega so pretekli teden zaključili višje. Glavna novica tedna je bila težko pričakovana objava ameriške stopnje inflacije, ki se je aprila znižala za 0,1 odstotne točke na 3,4 % na letni ravni. Jedrna stopnja inflacije, ki ne vključuje gibanja cen hrane in energentov, pa se je znižala na 3,6 % na letni ravni, kar so trgi sprejeli pozitivno. Industrijski delniški indeks Dow Jones Industrial Average (DJIA), ki zajema največjih 30 ameriških podjetij, je konec tedna prebil rekordno mejo 40.000 točk. Zahtevana stopnja donosnosti 10-letne ameriške obveznice je teden zaključila pri 4,42 %, kar pomeni slabih 10 bazičnih točk nižje kot teden prej. Po podatkih z Bloomberga trg do konca leta trenutno pričakuje največ dve nižanji obrestnih mer v višini 25 bazičnih točk s strani ameriške centralne banke (Fed). Spomnimo, da je Fed na zadnjem zasedanju obrestne mere pustil nespremenjene in takšen status namerava ohranjati, dokler ne bodo vodilni možje na banki dovolj prepričani, da se stopnja inflacije približuje ciljnima dvema odstotkoma. Na umirjanje sicer robustne potrošnje, ki je poganjala ameriško gospodarstvo v zadnjih mesecih, pa nakazuje prodaja na drobno, ki se je v ZDA na letni ravni znižala na 3 %, na mesečni ravni pa je ostala nespremenjena (analitiki so pričakovali 0,4 % mesečno rast).

V sredo je rezultate o poslovanju preteklega četrtletja med drugim objavil tudi Walmart, pri katerem so prihodki in dobiček presegli pričakovanja analitikov. Prodaja v tistih trgovinah, ki so bile odprte tudi v prvem četrtletju lanskega leta (t.i. comparable sales), je narasla za 3,9 % (pričakovanja analitikov so znašala 3,4 %). Družba je pritegnila tudi tiste kupce z višjimi prihodki, ki so se zaradi povišanih cen dobrin odločali za nakupe pri splošno cenejšem trgovcu. Odlično se je odrezala tudi Walmartova platforma elektronskega poslovanja, kjer je družba ob ponujenem večjem številu produktov in krajšihdostavnih časih zabeležila 22 % povišanje prihodkov glede na enako obdobje lani. Walmart je eno izmed podjetij, ki odražajo stanje ameriškega gospodarstva:  njihovo poslovanje običajno nakazuje splošne potrošniške vzorce milijonov Američanov. Medtem ko so četrtletni rezultati Walmarta presenetili pozitivno, pa je za zaskrbljenost poskrbelo podjetje John Deere, ki je v sredo že drugič v letošnjem letu znižalo svojo napoved letnega dobička. Največji svetovni proizvajalec kmetijske opreme je krivdo za padajoče povpraševanje po traktorjih pripisal upadu cen pridelkov, kar kaže na to, da se deli ameriškega gospodarstva upočasnjujejo, kar utegne biti dodatna spodbuda Fed-u k nižanju obrestnih mer.

Na Kitajskem je bil v preteklem tednu objavljen niz mešanih gospodarskih statistik. Industrijska proizvodnja je aprila okrevala (6,7 % višje na letni ravni in višje od pričakovanj, ki so znašala 5,5 %), prodaja na drobno se je povišala za 2,3 % (po podatkih Reutersa je znašal konsenz trga 3,8 %), brezposelnost v mestih pa je aprila znašala 5 %. Podatki kažejo na počasnejše okrevanje na strani potrošnika, medtem ko je industrijska dejavnost ostala robustna. Omeniti velja še torkov dvig carin ZDA na določene kitajske proizvode, vključno z baterijami za električne avtomobile, polprevodniki in solarnimi paneli, kar bi lahko ob vseskozi prisotnih regulatornih pritiskih multinacionalke odvračalo od kitajskega trga. Za razliko od mešanih objav s Kitajske pa zadnji podatki o drugem največjem azijskem gospodarstvu niso prav nič spodbudni. Japonsko gospodarstvo se je namreč v prvem četrtletju skrčilo zaradi šibke domače potrošnje in nižjega zunanjega povpraševanja. Preliminarni podatki o bruto domačem proizvodu kažejo, da se je omenjeno gospodarstvo v prvih treh mesecih na letni ravni skrčilo za 2,0 %, kar je slabše od konsenza ekonomistov iz Reutersove ankete (-1,5 %). Z nadaljnjim upadom vrednosti napram ameriškemu dolarju je nadaljeval japonski jen, ki se še naprej nahaja pri vrednostih, ki smo jim bili nazadnje priča v letu 1990.