17. 10. 2022
Po rasti vrednosti delnic v prvem tednu oktobra je v preteklem tednu na delniških trgih ponovno prevladovalo negativno razpoloženje. Ameriška osnovna inflacija je dosegla štiridesetletni vrh.
INDEKS |
Donosnost v zadnjem tednu* |
Donosnost letos* |
Svet - MSCI World |
-1,25% |
-12,31% |
ZDA - S&P 500 |
-1,10% |
-10,80% |
Evropa - DJ STOXX 600 |
-0,08% |
-17,46% |
Japonska - Topix |
-2,42% |
-12,00% |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets |
-3,38% |
-15,53% |
*vključujoč dividende, preračunano v EUR.
vir: Bloomberg
Delniški trgi niso uspeli nadaljevati trenda rasti iz začetka oktobra. Razpoloženje vlagateljev so pokvarili nepričakovano visoka inflacija, porast števila primerov Covid-19 na Kitajskem in posledično zapiranje gospodarstva ter odločitev vlade ZDA, da zaostri izvoz polprevodnikov na Kitajsko, kar je pripomoglo predvsem k znižanju tečajev delnic podjetij, ki so proizvajalci ali glavni uporabniki čipov. Evropske delnice so se ob nižji volatilnosti izognile večjim upadom vrednosti.
Ameriški delniški trgi so v preteklem tednu zabeležili enega izmed bolj dramatičnih razpletov. Tečaji delnic so namreč tekom tedna padali, po objavi podatkov, da se je inflacija septembra povečala bolj, kot je bilo pričakovano, so cene delnic v četrtek zjutraj krepko upadle, nato pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega, saj so delniški tečaji poskočili in dan končali višje. Vse je kazalo na pozitiven preobrat, vendar je osrednji delniški indeks S&P 500 v petek izgubil 2,4 % vrednosti in teden končal z 1,6-odstotno izgubo, indeks tehnoloških delnic Nasdaq pa je izgubil 3,1 %. Indeks Dow Jones pa je kljub slabemu zaključku končal 1,1 % višje. Inflacija v ZDA še vedno ostaja visoka. Septembrska inflacija je na letni ravni znašala 8,2 %, medtem ko je osnovna inflacija brez upoštevanja volatilnih kategorij, kot so energenti in hrana, znašala 6,6 %, kar je nova najvišja vrednost v štirih desetletjih. Zapisnik s septembrskega zasedanja ameriške centralne banke (Fed) kaže na zaskrbljenost zaradi vztrajanja visoke inflacije. Fed je poudaril, da namerava še naprej zviševati obrestne mere in to kljub bolečini, ki bi jo lahko povzročila. Ameriški bankirji pričakujejo, da bodo višji stroški zadolževanja upočasnili gospodarsko aktivnost z omejevanjem porabe, zaposlovanja in naložb, kar naj bi oslabilo inflacijske pritiske. Pozornost vlagateljev je zdaj usmerjena k novembrskemu zasedanju, na katerem se ponovno pričakuje dvig obrestne mere za 0,75 odstotne točke.
Zahtevana donosnost referenčne 10-letne ameriške državne obveznice je pretekli teden prvič po letu 2008 presegla vrednost 4 % in teden zaključila pri 4,02 %. Prav tako so z upadom tečajev nadaljevale državne obveznice Združenega kraljestva, v primerjavi z dolarjem pa še naprej izgublja tudi funt. Angleška centralna banka je namreč prenehala z odkupovanjem državnem obveznic na trgu. V želji po pomiritvi trgov je sicer predsednica vlade Liz Truss spremenila svoje nedavne načrte za znižanje davkov ter odpustila finančnega ministra Kwasija Kwartenga.
Osmoljenec preteklega tedna so bile delnice s trgov v razvoju. Indeks MSCI China je dosegel najnižjo raven v več kot desetletju, potem ko je niz slabih novic znižal vrednost kitajskih delnic na vseh večjih borzah. Porast števila primerov Covid-19, nedavni šibki podatki o porabi potrošnikov in odločitev vlade ZDA, da zaostri izvoz polprevodnikov na Kitajsko, so negativno vplivali predvsem na kitajske tehnološke delnice.
Nafta se je v preteklem tednu ponovno pocenila. Najvišja inflacija v zadnjih v 40 letih je spodbudila pričakovanja, da bo Fed še naprej zviševal obrestne mere, kar bi lahko posledično upočasnilo gospodarsko rast in potencialno zmanjšalo porabo energije. Organizacija držav izvoznic nafte OPEC je znižala svoje napovedi glede rasti povpraševanja po nafti za 460.000 sodov na dan na 2,64 milijona sodov na dan za leto 2022, s čimer je utemeljila nedavno zmanjšanje ponudbe za 2 milijona sodčkov na dan. Trgovanje z nafto brent se je v petek zaključilo pri ceni 92,92 dolarjev na sod, na tedenski ravni pa se je cena znižala za več kot 5 %.
Kategorije
Avtor članka
Jure Štimac
Upravitelj premoženja