06. 01. 2020

Preteklo leto je pozitivno presenetilo tudi največje optimiste. Ekspanzivna monetarna politika večine pomembnejših centralnih bank in zmanjšanje geopolitične negotovosti sta pognala borze v višave. Oba glavna ameriška delniška indeksa, S&P 500 in NASDAQ, sta dosegla rekordne vrednosti. Enako lahko trdimo za osrednji evropski delniški indeks STOXX Europe 600.

Čeprav se tudi preteklo leto svetovna ekonomija ni zmogla izogniti problemom, so borzni vlagatelji ostali optimistični. Pomemben veter v jadra je bilo trikratno znižanje ameriških ključnih obrestnih mer. Tudi ostale centralne banke so večinoma nižale obrestne mere in s tem gospodarstvu omogočala cenejše zadolževanje. Na drugi strani je bilo veliko pozornosti analitikov usmerjene v trgovinsko vojno, kjer Trump vse do septembra ni skoparil z grožnjami. Vseeno so proti koncu leta začele prevladovati dokaj pozitivne novice in trgi so nadaljevali svojo rast. Osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 je tako lani v evrih pridobil 34,1% (vključujoč dividende). Delniškim trgom je koristila tudi vse manjša verjetnost trdega brexita. Tekom leta je pešajoča svetovna ekonomija povzročala sive lase vlagateljem, ki so se zbali, da bo svet zdrsnil v recesijo. Izkazalo se je, da je bil strah pretiran, sploh po zaslugi močnega storitvenega sektorja. Svetovni delniški indeks razvitih držav je skupaj z dividendami pridobil skoraj 31 % vrednosti.

Slika 1: donosnosti osrednjih delniških indeksov v letu 2019 (z vključenimi dividendami)

Vir: Bloomberg.

Med trgi, ki so pozitivno presenetili, velja izpostaviti grške in ruske delnice, ki so porasle za skoraj 60 %. Upoštevaje velik pomen cene nafte za rusko gospodarstvo je k optimizmu ob zmanjšanju tamkajšnjega političnega tveganja pripomogla tudi več kot 25 % rast cene črnega zlata. Grčija se po desetletnem boju z lastnimi slabostmi počasi pobira na noge. Padajoča stopnja brezposelnost, solidna gospodarska rast, znižanje deleža slabih posojil in nizka vrednotenja so bila ob slovesu levičarske Syrize od oblasti dovolj za visoko rast grških delnic.

Primerjalno slabše so se odrezali trgi v razvoju, vseeno pa so osrednji delniški indeksi večine držav zabeležili pozitivno donosnost. Negativno izstopajo Hong Kong in Čile, kjer so pesimizem vnašali protesti, ter Argentina s ponovno podivjano inflacijo. Visoko rastoča gospodarstva so v splošnem precej odvisna od stanja kitajskega gospodarstva, ki je zadnjem letu sicer doseglo zelo solidno 6-odstotno gospodarsko rast, vendar je ta najnižja v zadnjih 27 letih.

Že omenjena nižanja obrestnih mer centralnih bank so bila vzpodbudna tudi za obvezniške naložbe, saj padajoče obrestne mere kratkoročno pozitivno vplivajo na cene obveznic. Letna zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je tako tekom leta upadla s skoraj 2,7 % na 1,9 %. Tudi zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic so upadle na zgodovinsko nizko vrednost. Kot zanimivost, letna zahtevana donosnost 10-letnih švicarskih državnih obveznic je tekom leta upadla celo na -1,20 %, slovenskih pa na -0,26 %.

Na ravni panožnih skupin so najvišjo donosnost zabeležile skupine dejavnosti Strojna oprema, Polprevodniki in Programske opreme. Informacijska tehnologija (IT) je tako tudi v preteklem letu nadaljevala svoj pohod. Apple, do nedavnega največja borzna družba po tržni kapitalizaciji, je preteklo leto pridobil kar 92,7 %, merjeno v evrih. Konec preteklega leta je tržna vrednost podjetja presegla 1.300 milijard dolarjev. Na drugi strani so se najslabše odrezale skupine dejavnosti Energija, Avtomobilska industrija in Telekomunikacijske storitve. Za proizvajalce avtomobilov je bilo preteklo leto dokaj težko, saj se Kitajska, kot izjemno velik trg, sooča z upadom prodaje avtomobilov. Pri energetskih družbah pa je zaostanek v pomembni meri povezan s trendom rasti električnih vozil, zaradi česar so vlagatelji manj optimistični glede rasti prihodnje porabe nafte.

Slika 2: donosnost panožnih skupin v l. 2019

Vir: Bloomberg.

Kaj v družbi NLB Skladi napovedujemo za leto 2020, pa si lahko preberete v Analitskem pregledu.