25. 03. 2024

Za nami je izjemen teden na kapitalskih trgih, spodbujen z dobrimi makroekonomskimi objavami in všečnimi ukrepi centralnih bank. Medtem ko se večina sveta počasi pripravlja na sproščanje denarnih spodbud pa je Japonska centralna banka prvič v 17. letih dvignila ključno obrestno mero, ki po osmih letih končno ni več negativna.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (15.3.2024 – 22.3.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 22.3.2024)
Svet - MSCI World	+2,71%	+11,20%
ZDA - S&P 500	+3,05%	+12,74%
Evropa - DJ STOXX 600	+1,10%	+7,08%
Japonska - Topix	+4,43%	+13,27%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,26%	+4,39%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Vrednost ameriškega delniškega indeksa S&P 500 je minuli teden dosegla novo rekordno vrednost potem, ko so vlagatelji z optimizmom pospremili zadnje sklepe zasedanja Ameriške centralne banke (Fed). Ta je sicer temeljno obrestno mero pustila nespremenjeno med 5,25 % in 5,5 %, je pa bila precej bolj pozitivna novica, da Fed letos še vedno namerava trikrat znižati obrestno mero. Pred tem sta namreč januarska (3,1 %) in februarska (3,2 %) inflacija bile nekoliko višji od pričakovanj, kar bi potencialno lahko zamaknilo sproščanje denarne politike, a je guverner Jerome Powell trge pomiril, da trenutno še ni razlogov, da bi prestavili začetek nižanja obrestnih mer. Je pa opozoril, da bi v primeru vnovične rasti inflacije lahko nižanje zamaknili v drugo polovico leta. Fed je sicer dokaj optimističen in napoveduje, da bo konec leta inflacije znašala 2,4 %, prihodnje leto pa le 2,2 %, kar je le malenkost nad ciljnimi 2 odstotki. Powell je tudi poudaril, da ameriško gospodarstvo dobro deluje, zaradi česar so napoved gospodarske rasti za letos dvignili iz 1,4 % na 2,1 %. Med bolj donosnimi so bile minuli teden ameriške tehnološke družbe na čelu z Nvidio, ki je z napovedjo novega čipa tečaj delnice dosegel nov rekord na borzi. Dobro se je odrezal tudi tečaj delnice družbe Alphabet, potem ko je objavila sodelovanje z Applom glede razvoja umetne inteligence. Ravno nasprotno je ta novica slabo vplivala na vrednotenje Appla, saj so se pojavili dvomi o sposobnostih tega ameriškega giganta.

Podobno kot Fed, je tudi angleška centralna banka ohranila obrestno nespremenjeno. Guverner Andrew Bailey je dejal, da razmere sicer še vedno ne dopuščajo nižanja obrestnih mer, a da se razmere premikajo v pravo smer. Februarska inflacija je namreč upadla iz 4 % januarja na 3,4 %. Tudi sestavljeni indeks PMI, ki ga izračunava S&P Global, je bil pozitiven, saj je marec bil že peti zaporedni mesec rastoče gospodarske aktivnosti na podlagi tega indeksa.

Nasprotno z večino sveta pa se Japonska poslužuje bolj restriktivne denarne politike, trg pa se je na to zelo pozitivno odzval. Japonska centralna banka namreč že 17 let ni zvišala obrestne mere, trenuten dvig iz -0,1% na 0% do 0,1 % pa predstavlja prvo nenegativno obrestno mero od začetka 2016. Dvig obrestne mere je sledil dogovoru večjih japonskih družb in sindikatov o dvigu plač. Guverner Kazuo Ueda je tudi dejal, da centralna banka ne bo več kupovala borznih indeksnih skladov (ETF) in nepremičninskih skladov (J-REIT). Za prihodnost ni izključeval novih dvigov, a trenutno so pričakovanja še bistveno pod ciljnih 2 %.

Zadnje makroekonomske objave na Kitajskem so bile relativno spodbudne, saj naj bi industrijska proizvodnja s 7 % rastjo pozitivno presenetila analitike. Tudi 4,2 % rast investicij v osnovna sredstva je bila pozitivno sprejeta na trgu, saj je bila ta rast pogojena z nekoliko večjo aktivnostjo na trgu nepremičnin. Ne glede na to, pa ima kitajski nepremičninski sektor še precej težav. Februarja je tako vrednost investicij v ta sektor upadla za 9 %, čeprav se je padec nekoliko umiril, saj je bil decembrski upad kar 24 %. Iz kitajskega urada za statistiko sicer opozarjajo, da je nepremičninski sektor še vedno v času tranzicije, dodatno pa rast gospodarstva zavira relativno šibka domača potrošnja.