08. 10. 2018

Nadaljnji gospodarski zagon ameriškega gospodarstva in optimizem z strani vodstva ameriške centralne banke sta v preteklem tednu poskrbela za manjšo razprodajo na finančnih trgih, ki je zajela ključne delniške in obvezniške trge, vendar padec tečajev ni bil homogen, saj sta v Združenih državah Amerike sektorja bank in zavarovalnic na račun pričakovanj glede hitrejšega dvigovanja obrestnih mer teden končala pozitivno.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (28.9.2018-5.10.2018)*	Donosnost letos (29.12.2017-5.10.2018)*
Svet - MSCI World*	-0,60%	+8,95%
ZDA - S&P 500*	-0,08%	+14,36%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,73%	-0,29%
Japonska - Topix*	-0,61%	+4,06%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-3,65%	-7,63%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

V preteklem tednu je svetovne finančne trge najbolj zaznamoval govor predsednika ameriške centralne banke (Fed), Jeroma Powella, ki je v sredo z občutnim optimizmom opisal stanje ameriškega gospodarstva in s tem razburil udeležence finančnih trgov, ki so predsednikov optimizem sprejeli kot signal bolj agresivnega višanja obrestnih mer in normalizacije monetarne politike v ZDA. Kot zanimivost - analitiki investicijske banke J.P. Morgan so analizirali javne nastope predsednika Powella in ugotovili, da ameriški indeks S&P 500 v povprečju upade za kar 0,4 % po njegovih javnih nastopih ter da so omenjeni javni nastopi vlagatelje v letošnjem letu stali že kar 1500 milijard ameriških dolarjev.

Sredin optimizem Powella so v petek podprli podatki z ameriškega trga dela, ki so pokazali, da zagon ameriškega gospodarstva ostaja v polnem zamahu. Kljub manjšemu številu dodanih delovnih mest, na katere je najverjetneje negativno vplival orkan Florence, so se trgi osredotočili na nadaljnjo rast plač ter padec stopnje brezposelnosti na 3,7 %, kar predstavlja najnižji nivo brezposelnosti v zadnjih 49 letih. Razlog za tako močan odziv finančnih trgov na besede predsednika Fed gre pripisati dejstvu, da postaja za svetovno gospodarstvo z vsakim dnem bolj pomembna debata o nivoju nevtralne ključne obrestne mere v ZDA, ki vpliva tudi na kapitalske tokove drugih držav. Zaradi dvigovanja obrestnih mer v ZDA bodo namreč primorane dvigniti obrestne mere tudi druge centralne banke, vključujoč tiste s trgov v razvoju, čeprav morda gospodarstva omenjenih držav še niso pripravljena za zaostrovanje pogojev na denarnem trgu, in sicer z namenom preprečitve prehitrega in prevelikega odliva kapitala. Po Fed-ovem dvigu obrestne mere v preteklem tednu razpon ključne obrestne mere znaša 2,00 - 2,25 %. Trenutna ocena glede nevtralne obrestne mere Fed-a znaša 3 %, kar nakazuje še na nadaljnje tri do štiri dvige osrednje obrestne mere.

Skrb glede hitrejšega ali bolj agresivnega dvigovanja obrestnih mer v ZDA je vodila do padcev tečajev na dolžniškem in lastniškem segmentu. Ameriški delniški indeksi so teden končali z izgubo, S&P je teden končal 0,4 % nižje, medtem ko je Nasdaq teden končal s padcem, ki je meril kar 2 odstotka. Pri tem je pomembno poudariti, da razprodaja ni bila homogena, saj so zaradi občutnega skoka obrestnih mer in višjih pričakovanj glede njihove nadaljnje rasti tečaji delnic bančnega in zavarovalniškega sektorja v preteklem tednu porasli za približno 2 %.

Za novico iz ameriškega korporativnega sveta je poskrbela družba Amazon, ki je podvojila minimalno plačo zaposlenih s 7,5 USD na 15, vendar na račun mesečnih variabilnih plač in nagrad v obliki delnic. Na evropske delniške trge je poleg omenjenih dejavnikov negativno vplivalo še nadaljevanje politične negotovosti na račun dogajanj v Italiji. Evropski nizkocenovnik Ryanair je pred sezono finančnih objav opozoril na predviden negativen vpliv višjih cen energentov in stavk na dobičke, kar je negativno vplivalo na delnice letalskih družb, medtem ko je na cene delnic dobaviteljev avtomobilske industrije negativno vplivala izjava izvršnega direktorja družbe Valeo, ki pričakuje težavne mesece za avtomobilsko industrijo na Kitajskem, saj so registracije novih vozil doživele občuten upad v poletnih mesecih.