30. 01. 2023

Objave četrtletnih rezultatov družb, s katerimi se zaključuje tudi leto 2022, so v polnem teku. Kljub dokaj slabim rezultatom družb, ki sodijo med tehnološke velikane, je tehnološki indeks Nasdaq pretekli teden pridobil daleč največ med glavnimi svetovnimi borznimi indeksi in v evrih porasel za 4,5 %. Razlog bi lahko iskali v dejstvu, da trg ne želi soditi dneva pred nočjo, saj še čakamo na rezultate večine največjih družb, kot so Apple, Amazon, Alphabet in Meta. Borzna gibanja so tako bolj kot objave krojili makroekonomski podatki, ki nakazujejo na umirjanje inflacije in s tem na boljše čase za tehnološke družbe.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (20.1.2023 – 27.1.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 27.1.2023)
Svet - MSCI World	+2,02%	+5,59%
ZDA - S&P 500	+2,26%	+4,59%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,69%	+7,21%
Japonska - Topix	+2,54%	+4,18%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,23%	+8,38%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

V objavah družb bodo trgi iskali tudi odgovore na vprašanje, kakšen vpliv je imel dvig obrestnih mer na poslovanje podjetij. Po trenutnih podatkih kaže, da bodo rezultati blizu pričakovanj analitikov, pri tem pa ni nepomembno, da so se ta pričakovanja v zadnjih mesecih izdatno znižala. Oči vlagateljev so najbolj uprte v objave rezultatov tehnoloških velikanov, torej panoge, ki je zadnjih nekaj let beležila nadpovprečne rasti tečajev in ki je bila najbolj na udaru lani zaradi višanja obrestnih mer. Umirjanje inflacije in s tem obeti za nižanje bremena visokih obrestnih mer je letos prineslo nekaj optimizma v ta sektor na borzah, saj cene delnic rastejo že cel mesec. Januarja je indeks Nasdaq pridobil že 9,65 %, merjeno v evrih, in med glavnimi indeksi po rasti zaostaja samo za kitajskim indeksom MSCI China, ki je porastel za 15,51 %. Glede na to, da so tehnološke družbe v zadnjih tednih med seboj tekmovale z napovedmi odpuščanj in drugimi zniževanji stroškov, so vlagatelji očitno to ocenili kot pozitivno. Vseeno pa so taki ukrepi dvorezen meč, saj je tehnologija panoga visokih rasti, brez vlaganj in zaposlenih pa bo visoke rasti v bodoče težko dosegati. Ob manjši pričakovani rasti pa so pod vprašaj postavljena tudi visoka vrednotenja.

Objave glavnih tehnoloških družb pričakujemo v tem tednu, v preteklem tednu objavljene rezultate pa lahko ocenimo za bolj slabe s kakšnim posameznim pozitivnim presenečenjem. Družba Microsoft je recimo zabeležila padec dobička, a presegla pričakovanja analitikov. Slabše se je odrezal proizvajalec čipov Texas Instruments, ki je zabeležil prvi padec prodaje po letu 2020. Za glavnega poraženca tedna pa velja drugi velik proizvajalec čipov, družba Intel. Objavil je namreč več kot 30 % padec prodaje in s tem izjemno negativno presenetil trge. In če so Intel, Microsoft in Texas Instruments napovedali slabše čase, je nasprotno IBM podal optimističen pogled in za povrh še pozitivno presenetil s prihodki v preteklem četrtletju. Zmeren optimizem glede prihodnosti je bilo zaznati tudi iz objav rezultatov Tesle, ki je ob tem še presegla pričakovanja analitikov glede lanskega dobička.

Podobne dileme kot managerji tehnoloških družb imajo tudi kreatorji monetarne politike, ki poskušajo z restriktivnimi ukrepi umiriti inflacijo, ne da bi pri tem zadušili gospodarstvo. Tako kot so mešane objave družb, lahko tudi makroekonomske podatke interpretiramo optimistično ali pesimistično. Poslovna aktivnost ameriškega gospodarstva upada že 7. mesec zapored, vendar se znižanje upočasnjuje. Inflacija se je spustila z vrhov, a prejšnji teden objavljen podatek o indeksu cen za osebno potrošnjo, ki ga ameriška centralna banka (Fed) uporablja kot najpomembnejše merilo inflacije, kaže, da je inflacija še vedno nadpovprečno visoka. Decembrski podatek za indeks cen brez hrane in energije kaže na 4,4 % inflacijo, kar ni bistveno nižje od vrha pri 5,4 %, ki ga je indeks dosegel februarja lani. Po drugi strani je BDP v ZDA v zadnjem četrtletju lani zabeležil 2,9 % rast in s tem presegel pričakovanja analitikov, oblikovana pri 2,6 %, kar vliva upanje, da bi se gospodarstvo lahko izognilo recesiji. V tem tednu naj bi Fed zato po pričakovanjih trga objavil dvig obrestne mere le za 25 bazičnih točk. Omenja se sicer tudi možnost dviga za 50 bazičnih točk ali dveh zaporednih dvigov po 25 bazičnih točk. S tem pa bi se lahko končal trenutni cikel dvigovanja ključne obrestne mere, ki bi tako dosegla vrh pri 5 % in naj bi po napovedih vodilnih iz Fed-a na tem nivoju vztrajala večji del leta. Nadaljevanje leta pa bo pokazalo, ali so ta pričakovanja trga preveč optimistična, saj je nemalo svaril, da bo moral Fed obrestno mero dvigniti še nekoliko višje, da bo lahko zajezil visoko inflacijo.