20. 05. 2016

Zdi se, da smo v zadnjih dveh letih priča izrazitemu napredku na področju t.i. avtonomnih vozil (AV), katerih značilnost je, da bodo vozila sama, brez intervencije šoferja. Mediji in nekateri avtomobilski proizvajalci dajejo občutek, da je avtonomno vozilo praktično pred našimi garažnimi vrati, a bomo v nadaljevanju poskusili razložiti, da temu še zdaleč ni tako. Komercialna uporaba AV je še zelo daleč, vsaj 15, še bolj verjetno pa 30 let bomo morali vsaj delno sodelovati pri vožnji avtomobila. Kakšen pa bi lahko bil vpliv AV na svet, ki ga poznamo?

Učinek avtonomnih vozil na gospodarstvo

Pojav AV bo temeljito prevetril številne gospodarske panoge. Pozitiven učinek bodo AV prinesli predvsem panogi polprevodnikov in transportu. Čeprav danes avtomobilska industrija predstavlja le 10 % povpraševanja po polprevodnikih (vir: BCA Research), se pričakuje, da bo z AV ta delež občutno narasel. Cestni transport bo z AV prinesel opazne prihranke pri stroških dela in povečal učinkovitost izrabe tovornjakov (računalnik ne potrebuje počitka, ni lačen, žejen, ne prejema plačila in hkrati poveča ponudbo dela za znatno bolj produktivna opravila) kot tudi mestnega prevoza (avtobus, taksi). Pričakuje se, da bo prvi AV dejansko tovornjak, na predvidljivi široki avtocesti. Negativen učinek bo imel pojav AV zlasti na zavarovalništvo, kjer naj bi se po ocenah KPMG zbrane premije za avtomobilska zavarovanja do leta 2040 znižala kar za 60 %, prav tako pa se bodo občutno zmanjšali izdatki za zdravstvo, kjer predstavljajo prometne nesreče 12,5 % vseh obiskov urgentnih centrov po svetu (vir BCA Research). 

Učinek na avtomobilsko industrijo

Učinek AV na avtomobilsko industrijo ni enoznačen. Pozitiven vpliv bo gotovo imelo dejstvo, da je AV tako velik tehnološki preboj, da se bodo ljudje hitreje odločili za menjavo svojega vozila za AV vozilo. Prvi AV bodo na trgu pobrali tudi ekstra premijo. AV vozila bodo prevozila tudi mnogo več kilometrov in jih bo potrebno menjavati hitreje, po drugi strani pa je vprašanje, če bo posamezna družina še potrebovala več avtomobilov. AV je idealen za t.i. »car sharing«, kjer si ljudje avtomobila ne bodo lastili, temveč ga uporabljali po potrebi in delili z drugimi. Negotov je tudi vpliv AV na premijske znamke. Čeprav so trenutno gonilo razvoja AV in bodo pobrali omenjeno premijo, je vprašanje, če ne bo ravno pojav AV razvrednotil njihovega poslovnega modela in visokih marž. AV bi utegnil postati dobrina, ki bo vedno vozila po omejitvah, ki si ne bo privoščila športno odpeljanega ovinka in ne bo prinašala simfonije osemvaljnega motorja. Omogočala bo učinkovit premik iz točke A v točko B in vprašanje je, če bodo ljudje še pripravljeni odšteti izjemno velike denarje za dejstvo, da vas bo iz točke A v točko B pripeljal BMW ali Mercedes namesto Toyote ali Googla.

Kako bo šel razvoj?

Vsaj 10 let, bolj verjetno pa celo 30 let – celo Googlov šef razvoja AV, Chris Urmson, je nedavno dejal, da široke uporabe AV ne bo še vsaj 30 let – še ne bomo videli pravega avtonomnega vozila. Prva avtonomna vozila v komercialne namene bodo težki tovornjaki, šele kakih 10 – 15 let kasneje bodo sledila prva osebna avtonomna vozila, ki bodo v začetku prihajala s strani premijskih proizvajalcev. Zakaj? Pravi AV, torej takšen, ki v nobenem primeru ne bo terjal poseganja šoferja v svoje delovanje, bo zelo drag. Tu ne govorimo o asistenčnih sistemih, ki so že danes dosegljivi, temveč o laserskih radarjih, povezanih z izjemno zmogljivo programsko opremo in sistemom komunikacije z drugimi udeleženci v prometu in prometno signalizacijo. Praktično spremembo celotne infrastrukture. Stroški, ki jih trenutno uporabniki niso pripravljeni/zmožni nositi.

V razmislek na koncu

Sedaj pa si zamislite prvo nesrečo, ki se bo zgodila prvemu proizvajalcu AV in medijski odziv nanjo. Čeprav vsako leto na cestah umre več kot 1 milijon ljudi, bo prvi žrtvi v AV postavljen spomenik v obliki propadlega projekta in potencialno zelo hude tožbe. Kdo se bo še usedel na sovoznikov sedež AV, če bo verjetnost, da se v njem ubijete? Ta verjetnost bo verjetno 100-krat nižja od verjetnosti, da se jaz ubijem, ko grem danes iz službe domov. Podobno je tudi pri letalskih prevozih. Ker nimamo vpliva, imamo ljudje v letalu mnogo bolj nelagoden občutek kot v avtomobilu, čeprav je verjetnost za nesrečo v avtomobilu mnogo večja. Tako razmišljamo vsi, ki se vsak dan usedemo v avto. Naše življenje je pač v naših rokah. Sedaj pa vprašanje za milijardo dolarjev: bi dali svoje življenje v roke človeku, ki je naredil tale urejevalnik besedil, v katerega pišem in bo vsak hip zmrznil?