17. 12. 2018

V preteklem tednu smo zopet dobili mešane signale glede odnosov med Washingtonom in Pekingom. Intenzivna pogajanja med državama glede medsebojne trgovine dajejo prve rezultate, po drugi strani pa je aretacija hčerke ustanovitelja Huaweia zapletla odnose med državama. Politična tveganja v Evropi ostajajo visoka.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (7.12.2018-14.12.2018)*	Donosnost letos (31.12.2017-14.12.2018)*
Svet - MSCI World*	-0,33%	-1,76%
ZDA - S&P 500*	-0,44%	+3,45%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,51%	-10,78%
Japonska - Topix*	-1,45%	-7,81%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,14%	-10,75%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

ZDA in Kitajska v zadnjih tednih nenehno polnita naslovnice medijev, saj sta obe strani v stalnih stikih in pospešeno iščeta potencialen sporazum. Prvi pomembnejši znak otoplitve odnosov je dala Kitajska, ko je obljubila, da bo znižala carino za uvoz ameriških avtomobilov s 40 % na 15 %. A čeprav je ta kitajska gesta pozitivna, je potrebno omeniti, da je Kitajska carino za ameriške avte letos poleti že znižala, in sicer iz 25 % na 15 %, a jih je že nekaj dni kasneje dvignila na trenutnih 40 %. V tistem obdobju so se namreč odnosi zaostrovali, s tem dejanjem pa so odgovorili Trumpu, ki je takrat dvignil carine za uvoz številnih kitajskih izdelkov. Pozitiven je tudi prvi večji kitajski nakup ameriške soje po zaostritvi odnosov julija letos. Soja je namreč največji poljedelski izvozni produkt ZDA na Kitajsko in predstavlja skoraj 60 % celotne svetovne trgovine s to surovino. S tem se je pritisk na ameriške pridelovalce soje nekoliko zmanjšal, a je vsaj zaenkrat to dejanje bolj simbolnega pomena, saj to naročilo soje predstavlja precej manj kot 5 % letnega izvoza v letih pred konfliktom.

Ko je že kazalo na otoplitev odnosov, se je med ZDA in Kitajsko odprla nova fronta. Kanadske oblasti so na zahtevo ZDA aretirale Meng Wanhou, glavno finančno direktorico in hčerko ustanovitelja kitajskega tehnološkega velikana Huawei. ZDA trdijo, da je Huawei kršil sankcije proti Iranu in je aretacija ločena od trgovinskih sporov. Peking se je na to ostro odzval in že aretiral dva kanadska državljana, grozijo pa z dodatnimi ukrepi tako Kanadi kot ZDA. Hkrati so zahodne države začele blokirati gradnjo 5G omrežja kitajskega Huaweia, saj so se pojavili sumi, da bi lahko kitajska vlada to infrastrukturo uporabljala za vohunjenje v teh državah. Za ta korak so se med drugim odločili v Veliki Britaniji, ZDA, na Japonskem, Novi Zelandiji, itd.

V preteklem tednu je potekalo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), na katerem je njen predsednik Mario Draghi napovedal ukinitev obsežnega likvidnostnega programa, vrednega 15 milijard evrov mesečno, z januarjem prihodnje leto. Za to potezo, ki jo je sicer napovedoval že zadnje pol leta, se je odločil navkljub vedno večji zaskrbljenosti glede prihodnje rasti evroobmočja. Že nekaj časa namreč prihajajo iz Nemčije objave, ki nakazujejo na upočasnitev gospodarske aktivnosti največjega evropskega gospodarstva. Decembra se je zmanjšala tudi rast proizvodnje v evroobmočju, najbolj pa skrbi porast političnih tveganj v večjih evropskih državah. Potem ko se je prej skoraj cela Evropa ubadala s sestavo Italijanskega proračuna, so se oči javnosti preusmerile v Francijo. Protesti rumenih jopičev še kar ne pojenjajo, saj protestniki želijo odstop vlade trenutnega predsednika Emmanuela Macrona. Ta je minuli teden po 10 dnevnem molku spet stopil pred kamere in napovedal dvig minimalne plače, božičnico, razne davčne ugodnosti ipd., a s tem ni uspel pomiriti množice, ki je že napovedala nove proteste. Pred kratkim je Macron sicer že preživel glasovanje o nezaupnici, a ob morebitnem nadaljevanju protestov bi se pritiski lahko še stopnjevali. Tudi glede brexita je še veliko nejasnosti. Pretekli teden je na primer trenutna premierka Theresa May preložila glasovanje v parlamentu o pogojih odhoda Velike Britanije iz EU, saj ni imela zagotovljenih dovolj glasov.