01. 06. 2007

Težko bi rekli, da daje kakšen varčevalni produkt vlagateljem toliko pravic in pravne varnosti kot vzajemni skladi. Kljub izjemni razširjenosti vzajemnih skladov v svetu je bilo škandalov v zadnjih desetletjih izjemno malo. Precej samoumevni temeljni pravici vlagatelja sta pravica zahtevati izplačilo enot premoženja vzajemnega sklada in v primeru likvidacije izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase. Zelo pomembno je, da imajo vsi vlagatelji na določen dan pravico zahtevati izplačilo po enaki vrednosti enote premoženja.

Dobra obveščenost in transparentnost poslovanja sta predpogoja za ustrezno zaščito interesov vlagateljev. Poleg izvlečka prospekta, ki vsebuje ključne informacije, se mora vlagatelju na zahtevo pred pristopom k pravilom upravljanja brezplačno izročiti tudi dokumente, ki vsebujejo bolj podrobne podatke o vzajemnem skladu in njegovem poslovanju (prospekt s pravili upravljanja, revidirano letno in polletno poročilo).

Vlagatelj ve, kam nalaga svoja sredstva

Vlagatelj ob pristopu k pravilom upravljanja vzajemnega sklada lahko spozna njegove temeljne lastnosti - naložbeno politiko, stroške in provizije, način uporabe prihodkov oziroma čistega dobička, postopek vplačila in izplačila sredstev. Zelo pomembno je, da je naložbena politika jasna, saj v nasprotnem primeru vlagatelj tvega, da bodo njegova sredstva razporejena v naložbe, ki zanj niso primerne. Vse te značilnosti so določene v pravilih upravljanja. Družba za upravljanje ne more poslabšati položaja vlagatelja s tem, da bi samovoljno spreminjala pravila upravljanja. Spremembe so možne le ob predhodnem soglasju Agencije za trg vrednostnih papirjev, vsak vlagatelj pa lahko v prehodnem obdobju zahteva izplačilo sredstev iz vzajemnega sklada pod starimi pogoji.

Nekateri drugi podatki, ki se objavljajo in so za vlagatelje zanimivi in koristni

Če bi kljub temu nadzoru in vzpostavljenim varovalnim mehanizmom v družbi za upravljanje vlagateljem nastala škoda, bi družba za tako škodo odgovarjala.

Pravna varnost

Poslovanje družbe za upravljanje in investicijskih skladov nadzirajo tri zunanje institucije - pooblaščeni revizor v okviru letnega revizijskega pregleda, Agencija za trg vrednostnih papirjev in skrbnik. Če bi kljub temu nadzoru in vzpostavljenim varovalnim mehanizmom v družbi za upravljanje vlagateljem nastala škoda, bi družba za tako škodo odgovarjala. Tožbo za povrnitev škode na račun vzajemnega sklada vloži skrbnik, pod določenimi pogoji pa tudi sami vlagatelji. Družba za upravljanje je vlagateljem odgovorna tudi za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo obveznosti v zvezi s prodajo, izdajo, odkupom oziroma izplačilom investicijskih kuponov, in za škodo, ki jim nastane zaradi vplačila oziroma unovčenja investicijskih kuponov ali zaradi opustitve unovčenja investicijskih kuponov, če so ta ravnanja vlagatelji opravili na podlagi prospekta oziroma izvlečka prospekta, ki je vseboval neresnične oziroma nepopolne podatke in informacije. Za reševanje sporov z družbo za upravljanje lahko vlagatelji izberejo tudi hitrejšo in bolj preprosto rešitev, saj imajo možnost uveljaviti svoje zahtevke proti družbi za upravljanje tudi izvensodno, v skladu s shemo izvensodnega reševanja sporov, v primeru družbe NLB Skladi pred Stalno arbitražo Ljubljanske borze.

Za konec pa še opozorilo

Pravno varnost uživajo samo vlagatelji, ki svoja sredstva nalagajo v investicijske sklade, ki imajo za trženje v Sloveniji ustrezna dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev oziroma so pri njej opravili ustrezni postopek notifikacije.

Bachtiar Djalil, LL. M., vodja pravne pisarne, NLB Skladi, d.o.o.