23. 03. 2020

Tudi pretekli teden je minil v znamenju virusa, ki povzroča pravi vihar na borzah. Borze so teden zaključile globoko v rdečem.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (13.3.2020-20.3.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-20.3.2020)
Svet - MSCI World*	-8,81%	-25,96%
ZDA - S&P 500*	-11,65%	-24,55%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,93%	-29,11%
Japonska - Topix*	+2,89%	-22,78%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-6,29%	-23,93%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Tako kot v normalnem življenju se je tudi na borzah skoraj vse vrtelo izključno okoli ene zadeve: koronavirusa. Zaradi novosti takšne situacije je izjemno težko in nepredvidljivo napovedati oziroma celo z veliko mero gotovosti napovedati, kdaj in kako se bo virus ustavil ter kakšne posledice bo to imelo na svetovno ekonomijo. Analitiki in upravitelji premoženja smo posledično v škripcih pri vrednotenju delnic, obveznic ali valut. Soočamo se z močno povišano volatilnostjo, ko že najmanjše novice premikajo borzne indekse za nekaj odstotkov.

Trenutno se vsi finančni strokovnjaki bolj ali manj strinjamo, da nam močna recesija ne uide. Nikakor pa ni jasno, kako zelo huda bo. Lahko pride zgolj do kratkotrajnega sicer visokega upada bruto družbenega proizvoda, lahko pa se tudi zgodi, da stečaji finančno šibkejših podjetij okužijo celotno ekonomijo. Nekaj pa vseeno vemo z gotovostjo: odziv centralnih bank, vlad in Mednarodnega denarnega sklada je bistveno bolj odločen kot dobro desetletje nazaj, ko smo se soočali s globalno finančno krizo.

Iz praktično vseh držav prihajajo zagotovila oblasti, da bodo z ukrepi poskrbeli za podjetja in gospodinjstva v naslednjih mesecih. V ZDA se pripravljajo ukrepi v višini več tisoč milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja približno desetino njihovega bruto domačega proizvoda. Tudi Nemčija, ki velja za fiskalno zelo konservativno državo, je napovedala pomoči v višini 350 milijard evrov. Ukrepi držav so si dokaj podobni: odlog plačila davkov, pomoč delavcem, ki ne morejo na delo, socialni izdatki za brezposelne, moratoriji na odplačilo kreditov ter likvidnostni krediti in garancije podjetjem pri najemu novih kreditov. Preko luže se omenja celo možnost helikopterskega denarja, kjer bi vsak državljan na račun dobil nakazano določeno vsoto oziroma prejel ček.

V tej situaciji so pod še posebej hudim prodajnim pritiskom delnice in obveznice energetskih družb, bank ter podjetij iz letalske industrije in turizma. Delnica Boeinga je denimo v dobrem mesecu izgubila 75 % svoje vrednosti. Vrednost ExxonMobila, ki je bil še leta 2011 največja borzna družba na svetu glede na tržno kapitalizacijo, se je v tem času prepolovila. V primerjavi z omenjenimi panogami se relativno dobro držijo delnice družb maloprodaje, farmacije in tehnološka podjetja, čeprav so se tudi ta opazno pocenila.

O razmerah na trgu priča tudi t.i. indeks strahu (VIX), ki je tekom tedna dosegel najvišjo vrednost v zgodovini. Tudi na valutnem trgu smo videli takšne premike, kot že dolgo ne. Valutni trgovci so ta teden bežali v dolar, ki je zgolj v 1 tednu v primerjavi z evrom pridobil približno 4 %, proti britanskemu funtu pa celo dobrih 5%. V kriznih časih zlato običajno najde svoj prostor pod soncem. Tokrat pa temu ni tako, saj se je pretekli teden tudi cena te plemenite kovine znižala za 2 %.

Cena zahodno teksaške nafte (WTI cushing) je pretekli teden upadla še za dobro četrtino in s tem nadaljevala svoj trend upadanja. Tekom petkovega trgovanja se je s sodčkom te nafte trgovalo celo pod 20 dolarjev. Savdska Arabija in Rusija bosta očitno vztrajali pri črpanju nafte na maksimalni zmogljivosti. Obsežna ponudba v kombinaciji z izjemno nizkim povpraševanjem cene nafte potiska proti vrednostim, ki jih nismo zabeležili vse od leta 2002. Pri taki ceni nafte je večina ameriških proizvajalcev nafte nedobičkonosnih, stečaji teh družb in zmanjšanje konkurence pa naj bi bili tudi cilj prej omenjenih držav.