03. 02. 2020

Strah pred gospodarskimi posledicami širitve smrtonosnega virusa je pretekli teden vznemirjal vlagatelje na kapitalskih trgih ter poskrbel za občuten upad delniških tečajev vseh pomembnejših borznih indeksov. Za dodaten pesimizem na trgih so poskrbele še nekoliko slabše gospodarske objave s stare celine.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (24.1.2020-31.1.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-31.1.2020)
Svet - MSCI World*	-2,68%	+0,73%
ZDA - S&P 500*	-2,59%	+1,28%
Evropa - DJ STOXX 600*	-3,04%	-1,16%
Japonska - Topix*	-2,34%	-0,58%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-5,57%	-3,40%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Kljub močnim ukrepom kitajske administracije za preprečitev širjenja smrtonosnega virusa se je število potrjenih primerov okužbe povzpelo že na več kot 14.000, skupaj s prvo smrtjo izven Kitajske, in sicer na Filipinih, pa je skupno število smrtnih žrtev že več kot 300. V četrtek je tako Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila izredne razmere. Odziv na trgih je bil občuten, v petek so namreč delniški tečaji zabeležili največji dnevni upad letos. Tečaji kitajskih delnic so tako na tedenski ravni upadli za več kot 6 %, od izbruha virusa pa so se znižali že za več kot 9 %. Padce so beležili tudi vsi pomembnejši svetovni borzni indeksi, najbolj pa so upadli tečaji delnic iz panog turizma, letalstva ter energetske družbe. Znižana pričakovanja glede kitajskega povpraševanja po nafti kot posledica širjenja virusa so se namreč odrazila v 6,6 % tedenskem upadu cene nafte.

Zaradi negotovosti glede razsežnosti in trajanja izbruha smrtonosnega virusa je težko oceniti ekonomske posledice, ki jih bo imela širitev virusa na kitajsko in tudi globalno gospodarstvo. Kratek pogled v zgodovino pokaže, da je izbruh virusa SARS na Kitajskem pred 17 leti zahteval skoraj 800 žrtev in oklestil gospodarsko rast države za 2 odstotni točki (z 11,1 % v prvem četrtletju 2003 na 9,1 % v naslednjem četrtletju). Omejitve s strani vlade za zajezitev virusa so takrat najbolj prizadele podjetja v storitvenem sektorju (zlasti trgovino in turizem), storitveni sektor pa je takrat predstavljal 43 % BDP-ja države. Za primerjavo, s prestrukturiranjem države danes znaša delež storitvenega sektorja v kitajskem gospodarstvu že 54 %. Še več, medtem ko je bil v letu 2003 delež kitajskega BDP-ja v globalnem gospodarstvu s 4 % relativno nizek, znaša ta delež danes že 17 %. To pomeni, da bi bil lahko ob morebitni nadaljnji širitvi vpliv koronavirusa na gospodarstvo večji v primerjavi s SARS-om. V skupini Glodman & Sachs so ocenili, da bo zaradi upada turistov s Kitajske in upočasnitve izvoza v azijske države gospodarska rast ZDA v prvem četrtletju 2020 za 0,4 % točke nižja. Zaradi večje povezanosti kitajskega gospodarstva z evropskimi državami pa bi bil lahko vpliv na evropsko gospodarstvo še večji.

Manj spodbudne gospodarske objave so v preteklem tednu poskrbele še za dodaten val pesimizma na borzah. Evrsko gospodarstvo je namreč v zadnjem četrtletju lanskega leta zraslo manj od pričakovanj (zgolj za 0,1%), pri čemer sta vlagatelje najbolj razočarali Francija in Italija. Francosko gospodarstvo se je tako skrčilo za 0,1%, italijansko pa je zabeležilo 0,3% upad BDP-ja, kar predstavlja najslabše četrtletje po letu 2013.

V senci omenjenih dogodkov je minila sezona objav poslovnih rezultatov družb, ki so v povprečju presegle pričakovanja analitikov. Za največje presenečenje je poskrbel spletni trgovec Amazon, ki je v zadnjem četrtletju lanskega leta zabeležil rast dobička, medtem ko so analitiki pričakovali upad glede na enako četrtletje prejšnjega leta. Razlog gre pripisati predvsem robustni rasti prihodkov v segmentu računalništva v oblaku, ki ima poleg vsega tudi višje dobičkovne marže, in rasti uporabnikov storitve Prime. Tečaj delnice družbe je tako zabeležil kar 7 % rast po objavi rezultatov, tržna vrednost podjetja pa se je skoraj dotaknila 1.000 milijard dolarjev.