01. 03. 2007

Ob paniki in evforiji, ki zelo radi spremljata borzna dogajanja, vam bo morda pomagala naslednja izkušnja.

17. januar 2006:

V enem izmed dnevnih časopisov se z debelim tiskom pojavi naslov "Slovenski sklad delnic NLB ni v ponos". Razlog: vzajemni sklad je v letu 2005, ko so bile razmere na domači borzi neugodne, ustvaril minus 7,6-odstotno donosnost.

Kar nekaj zaskrbljenih vlagateljev se je nato tudi s časopisom v roki zglasilo v poslovalnicah NLB in zahtevalo izplačilo prek tretjine sredstev iz vzajemnega sklada.

17. januar 2007:

Vzajemni sklad NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic je bil natanko v letu po objavi članka s 40-odstotno donosnostjo najdonosnejši vzajemni sklad izmed vseh vzajemnih skladov domačih ponudnikov in pri vrhu najdonosnejših v tem času na trgu sploh.

S to kratko zgodbo ne želimo povedati, da je vzajemni sklad NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic danes najboljši vzajemni sklad na trgu. Pravzaprav ni čisto nič boljši ali slabši, kot je bil pred letom dni. Je pa ta izkušnja v času razvnetih strasti na borzah lahko zelo koristna.

Zgodovina kapitalskih trgov in izkušenj v zvezi z ravnanjem vlagateljev jasno kaže, da velik del vlagateljev pri naložbi svojih prihrankov v vzajemne sklade in vrednostne papirje na splošno ravna preveč impulzivno. 
To je sicer človeško, ni pa koristno. Veliko vlagateljev sredstva nekritično nalaga v pretekle zmagovalce (vzajemne sklade z najvišjo donosnostjo v bližnji preteklosti), iz poražencev pa izstopajo, čeprav je vsakomur, ki se na borzna dogajanja vsaj malo spozna, jasno, da pretekla kratkoročna ali srednjeročna donosnost nima nobene zveze s prihodnjo.

Se morda kdo spomni, kaj se je z ruskimi delnicami zgodilo leto dni po evforični 200-odstotni rasti v obdobju od septembra 1996 do septembra 1997?Zgodila se je donosnost - 92 %. Več se vas verjetno spomni poka tehnološkega balona v svetu v začetku tega stoletja po evforiji, ki je ravno na vrhuncu pritegnila obilje sredstev vlagateljev.

Najslabše jo pri nekritičnem lovu na visoke "pretekle" donose običajno odnesejo manj izkušeni in sprva omahljivi vlagatelji. Po 30-odstotni rasti neke naložbe v krajšem času ugotovijo, da so žal nekaj zamudili. Po 50-odstotni rasti, ko je produkt že vneto oglaševan, se vprašajo, če morda vendarle niso premalo odločni. Po 70-odstotni rasti, ko o produktu ali cvetočem delniškem trgu pišejo tudi mediji, dobro pa je že zaslužil tudi sosed, se jim zazdi, da so še edini nevedneži in bojazljivci, ki ne varčujejo na takšen način. In vstopijo. Potem nekega dne sledi, denimo, 20-odstotna korekcija donosnosti navzdol, ki mora po definiciji priti prej ali slej, še toliko bolj po neki zelo agresivni rasti. Manj izkušen vlagatelj se ustraši, izstopi in skrušeno ugotovi, da borza pač enostavno ni zanj.

Naložbeni rezultati vlagateljev v vzajemne sklade po svetu so predvsem zaradi takšnega odzivanja vlagateljev izrazito podpovprečni, kar podkrepljeno z močnimi številkami ugotavlja tudi ugledni John C. Bogle, človek, ki je ameriško industrijo vzajemnih skladov v zadnjih treh desetletjih zaznamoval najbolj pozitivno. Koliko k rezultatom vlagateljev prispevajo mediji, ki vneto poudarjajo pretekle zmagovalce in poražence in o borznih dogodkih poročajo z dobršno mero pretiravanja? Koliko k rezultatom vlagateljev prispevajo ponudniki vzajemnih skladov, ki agresivno oglašujejo predvsem tiste vzajemne sklade, ki so bili v bližnji ali malo manj bližnji preteklosti najbolj donosni?

Vabimo vas, da v tokratni številki našega Naložbenega pregleda preberete prispevek o največjih napakah vlagateljev. Noben vlagatelj se napakam ne more v celoti izogniti, saj smo ne nazadnje vsi ljudje, vendar pa se z vsaj osnovnim poznavanjem borznih načel in zakonitosti ter dobro raziskane prakse ravnanja investitorjev v svetu večini napak lahko izognemo in prihranke donosno naložimo za vrsto let.

mag. Robert Kleindienst, predsednik uprave, NLB Skladi, d. o. o.