05. 12. 2016
Po treh tednih super rasti na svetovnih borzah so si vlagatelji minuli teden vzeli nekaj počitka. Unovčevanje dobičkov, ustavni referendum v Italiji in dogovor OPEC-a so povzročili padec svetovnega delniškega indeksa za odstotek in pol, pri čemer so jo še najbolje odnesli lastniki japonskih (-0,3 %) in evropskih delnic (-0,5 %). Kot že nemalokrat v letošnjem letu so politični dogodki prekrili v povprečju dobre ekonomske objave …
V EUR | V zadnjem tednu (25.11.2016 - 2.12.2016) | Letos (31.12.2015 -2.12.2016)* |
---|---|---|
Svet - MSCI World* | -1,45 % | +4,61 % |
ZDA - S&P 500* | -1,30 % | +9,63 % |
Evropa - DJ STOXX 600* |
-0,46 % |
-6,82 % |
Japonska - Topix* | -0,29 % | +3,58 % |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* | -1,08 % |
+9,34 % |
* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.
… Izmed slednjih velja v prvi vrsti izpostaviti 3,2-odstotno rast ameriškega BDP v tretjem letošnjem četrtletju, ki je presegla pričakovanja analitikov. Dobra sta bila tudi podatka o brezposelnosti – ta se je znižala za 0,3 o.t. na 4,6 % – in aktivnosti v zasebnem sektorju, saj so bila podjetja v novembrskih anketah bolj optimistična za prihodnje poslovanje tako v predelovalnih kot tudi storitvenih dejavnostih. Brezposelnost se je malenkostno znižala tudi v evroobmočju, še nekoliko pomembnejši pa je podatek o inflaciji potrošniških cen, ki je novembra na letni ravni ostala nespremenjena pri 0,6 %. Rast cen tako ostaja pod ciljnim nivojem, ki ga zasleduje Evropska centralna banka.
Prejšnji teden je bil sicer predvsem v znamenju volitev v Avstriji in Italiji. Izid predsedniških volitev v Avstriji je bil takšen, kot so ga borzni trgi želeli, medtem ko je izraziti »ne« na italijanskem ustavnem referendumu manjše razočaranje, ki pa je bilo pričakovano. Pri naših severnih sosedih je zmagal pro-evropski kandidat Alexander Van der Bellen in s tem vsaj v manjši meri prignal strah v kosti populistom v drugih državah Evropske unije. Njegov protikandidat Norbert Hofer iz nacionalne stranke je namreč izraziti podpornik zaprtih mej in izstopa iz EU.
Italijani so bili proti zmanjšanju števila poslancev in omejitvi moči zgornjega doma parlamenta, čemur je sledil odstop premiera Renzija, s tem pa namigovanja o novi politični krizi v državi. Evro je v primerjavi z ameriškem dolarjem po oznanitvi rezultatov izgubil več kot odstotek vrednosti, dvignil se je tečaj zlata, terminske pogodbe ameriških delniških indeksov pa so nakazovale za pol odstotka nižje odprtje v primerjavi s petkovim zaključnim trgovanjem. Ker pa se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, je »vihar« hitro potihnil in evropske borze so današnje trgovanje pričele izrazito pozitivno. Potencialne posledice, kot je na primer dvig stroškov zadolževanja Italije, bo glede na trenutne sposobnosti zajezila Evropska centralna banka, predčasne volitve v takih primerih pa sploh niso nujne, saj lahko predsednik republike oblast dodeli tehničnemu mandatarju, na katere so v Italiji sicer navajeni še bolj kot na redno izvoljene kandidate.
Največ razlogov za proslavljanje pa so v minulem tednu imele države proizvajalke nafte. OPEC se je namreč z nekaterimi državami nečlanicami naposled le uspel dogovoriti o zamrznitvi proizvodnje te surovine, kar je v povzročilo rast cene na borzi za 8 % v tedenski primerjavi. Nič presenetljivega torej ni, da med delnicami, ki so v preteklem tednu zrasle, najdemo največ naftnih podjetij. Cene delnic ameriških naftnih podjetij so, izraženo v evrih, zrasle za 1,8 %, še nekoliko višja pa je bila rast delnic evropskih izdajateljev (+2,9 %). Med vsemi z nafto povezanimi subjekti so največ pridobili lastniki proizvajalcev strojev za proizvodnjo oz. operaterjev naftnih ploščadi. Delnici podjetij Transocean in Helmerich & Payne sta v petih dneh zrasli za kar 14 %. V Evropi (indeks Stoxx Euro 600) so vsi preostali sektorji teden sklenili pod začetnimi nivoji, medtem ko so se v Severni Ameriki vlagatelji poleg nafte opogumili še za nekaj drugih panog. Delnice ameriških bank so recimo pridobile 1,6 % vrednosti, kar je deloma posledica sedaj skoraj gotovega prihajajočega dviga obrestnih mer, ki za banke pomeni večji ustvarjeni dobiček. Po več mesecih ugibanj bomo sicer dokončni odgovor o novi (stari) višini obrestnih mer dobili že naslednjo sredo, ko se bodo člani Fed-a sestali zadnjič v letu 2016.
Kategorije
Avtor članka
Jan Grižon
Upravitelj premoženja