16. 09. 2019

V preteklem tednu so borzni udeleženci potrpežljivo čakali na zasedanje Evropske centralne banke (ECB). Ko je do tega le prišlo, večjega presenečenja ni bilo zaznati, kvečjemu obratno. Obenem se je od vodenja poslovil dolgoletni predsednik Mario Draghi, ki je eno najpomembnejših evropskih institucij prepustil dolgoletni generalni direktorici Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (06.09.2019-13.09.2019)	Donosnost letos* (31.12.2018-13.09.2019)
Svet - MSCI World*	+0,91%	+23,44%
ZDA - S&P 500*	+1,02%	+21,73%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,20%	+19,73%
Japonska - Topix*	+3,12%	+15,23%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,54%	+12,47%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Predsednik ECB Mario Draghi odhaja z velikim pompom, torej na način, kot je prišel na funkcijo leta 2011. Prejšnji teden je na zadnji seji sveta ECB, ki jo je vodil, naznanil celovit paket monetarnih spodbud, hkrati pa pustil odprta vrata za nadaljnje ukrepe, če se bodo gospodarske razmere poslabšale.

ECB je znižala depozitno obrestno mero za 10 bazičnih točk na -0,50% ter napovedala oživitev programa odkupov vrednostnih papirjev v vrednosti 20 milijard evrov na mesec. Ta program bo trajal toliko časa, kot bo potrebno za spodbuditev gospodarske rasti, ter dokler osnovna inflacija ne bo znatno porasla in bo ECB posledično lahko pričela z dvigi ključnih obrestnih mer. Po napovedih ECB se to ne bo zgodilo do leta 2021, kar pomeni, da bosta verjetno potrebni dve leti novih neto nakupov vrednostnih papirjev. V tem primeru bi lahko neto novi odkupi znašali približno 480 milijard evrov, kar je precej nad tržnimi pričakovanji, ki so po zadnji anketah pred zasedanjem znašala 360 milijard evrov (30 milijard evrov mesečno za eno leto). Če bi se stopnja inflacije dvignila počasneje od napovedi, bi se program še povečal. Kot je poudaril Draghi na tiskovni konferenci, gospodarska napoved ECB predstavljajo scenarij, ki ne vključuje vpliva brexita brez dogovora ali stopnjevanja trgovinskih napetosti. Novost, ki jo je napovedal ECB, je uvedba dvostopenjskega sistema obrestovanja rezervnih imetij (angl. Tiering system), pri čemer bo del bančnih imetij presežne likvidnosti izvzet iz negativne obrestne mere. Ta ukrep bo znižal stroške bank, ki jih imajo z negativno depozitno obrestno mero.

Ne glede na zgoraj navedeno ostaja občutek, da je ECB z objavljanim paketom nekoliko razočarala vlagatelje. Pričakovanja, da bo ECB ukrepal z novim paketom stimulusa, so se gradila že dalj časa in so že sama po sebi v zadnjem letu obrestne mere močno potisnila navzdol. Po tiskovni konferenci so dolgoročne obrestne mere tako rahlo porasle, zahtevana donosnost 10 letne nemške državne obveznice je denimo porasla z -0,59 % na -0,48 %, slovenske pa z -0,02 % na 0,09 %. Hkrati je evro pridobil na vrednosti v primerjavi z dolarjem.

Novic smo bili deležni tudi na relaciji ZDA – Kitajska. Donald Trump je potem, ko so Kitajci naznanili, da bodo iz carin izvzeli nekatere ameriške artikle, dejal, da bo odložil uvedbo 5-odstotnih dodatnih carin na kitajsko blago za dva tedna, in sicer na sredino oktobra. Omenjeno lahko v kombinaciji z novim srečanjem v začetku oktobra smatramo za znižanje trgovinskih napetosti.

Sredi preteklega tedna je odjeknila novica, da so na Nizozemskem uspešno izpeljali prvo javno prodajo sedaj drugega največjega, četudi samo po sedežu, evropskega IT podjetja. Prosus, na katerega je matična družba južnoafriški Naspers prenesel 31 odstotni lastniški delež v kitajskem tehnološkem velikanu Tencent, ima tako tržno kapitalizacijo kar 120 milijard evrov in po vrednosti zaostaja zgolj 10 milijard za nemško družbo SAP.