20. 11. 2023

Vlagatelje so pretekli teden razveselili podatki o nadaljnjem krčenju inflacije. Olajšanje je dvignilo vrednosti delniških tečajev, oktobrski popravek na borzi pa postavilo v vzvratno ogledalo.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (10.11.2023 – 17.11.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 17.11.2023)
Svet - MSCI World	+0,99%	+15,05%
ZDA - S&P 500	+0,33%	+17,33%
Evropa - DJ STOXX 600	+2,88%	+10,71%
Japonska - Topix	+1,59%	+11,36%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,99%	+3,12%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Po kratkotrajni rasti konec poletja se je v ZDA inflacija oktobra ponovno skrčila – mesečni podatki so ostali nespremenjeni, na letni ravni pa se je stopnja inflacije znižala s 3,7 % na 3,2 %. K upadu je v znatni meri prispeval padec cene nafte, ki od septembra beleži že 20 % upad. Jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, se je znižala na 4,0 %, t.i. »shelter« inflacija, ki vključuje stroške najemnin, pa je zabeležila upočasnitev mesečnih povečanj. Čeprav se inflacija še vedno nahaja nad ciljno 2 % ravnjo ameriške centralne banke (Fed), pa celoten trend nakazuje na hitrejše upadanje od pričakovanj, kar zvišuje verjetnost bolj ohlapne politike Fed-a na prihodnjih zasedanjih. Temu pritrjuje tudi stanje gospodarstva, saj novembra objavljeni podatki o stanju ameriškega potrošnika in trga dela kažejo na upočasnitev gospodarske rasti. Oktobra se je maloprodaja namreč zmanjšala, a manj od pričakovanj (-0,1 % v primerjavi s -0,3 %), kljub rahlemu povečanju zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost pa ti ostajajo 30 % pod zgodovinskim povprečjem. To kaže na trden izhodiščni položaj in vzdržljivost ameriškega potrošnika, ki še vedno prispeva k skupni gospodarski rasti. Po objavljeni najnižji stopnji jedrne inflacije v zadnjih dveh letih so se trgi hitro prilagodili novim pričakovanjem, izključili decembrski dvig obrestnih mer in hitrejše znižanje obrestnih mer tekom naslednjega leta. Vrednost ameriškega dolarja je slabela, zahtevana donosnost ameriških državnih obveznic pa se je znižala pod 5,0 % za dvoletno obveznico in pod 4,5 % za desetletno obveznico. Vrednost glavnega ameriškega delniškega indeksa S&P 500 je ponovno presegla psihološko mejo 4.500 točk, kjer se je nazadnje nahajala septembra.

Tudi na stari celini so bili v ospredju zanimanja vlagateljev podatki o inflaciji. Stopnja inflacije je v oktobru na letni ravni znašala 2,9 % v primerjavi s 4,3 % septembra, na mesečni ravni pa upadla za 0,5 % točke. Zahtevana donosnost evropskih državnih obveznic je, na račun ohlajanja inflacijskih pritiskov in pričakovanj, da bo centralna banka z zniževanjem obrestnih mer pričela v naslednjem letu, upadla. Predsednica ECB, Christine Lagarde, je na dogodku Financial Times-a povedala, da pričakuje ponoven porast inflacije v začetku prihodnjega leta. Vendar pa bo to prvenstveno posledica načina izračunavanja, saj bodo iz izračuna izpadli visoki skoki cen, ki so dvigovali stopnjo inflacije v letu 2022 in jo potem nižali v 2023. Zato je napovedala, da kljub morebitnemu ponovnemu pospešku inflacije naj ne bi prišlo do novega dviga obrestnih mer.

Na Kitajskem so uradni podatki za oktober razkrili mešano sliko stanja v gospodarstvu. Medtem ko so podatki o industrijski proizvodnji in maloprodaji presegli pričakovanja, so naložbe zaradi zaviranja rasti v infrastrukturi in nepremičninskem sektorju upadle. Kitajska centralna banka je v sredo ohranila ključne obrestne mere nespremenjene, hkrati pa vbrizgala dodatno likvidnost v višini 1,45 bilijona RMB, kar je največ od decembra 2016 in kaže na prizadevanja politike za obvladovanje gospodarskih izzivov, ki se kažejo v šibkem potrošniškem zaupanju ter skrbeh glede nepremičninskega trga. Japonske borze so beležile dobičke. Kljub slabšim podatkom o objavljenem bruto domačem proizvodu v tretjem četrtletju (0,5 % krčenje), so namreč borzni trg podprla pozitivna presenečenja, ki so spremljala objave poslovnih rezultatov podjetij.