15. 05. 2017

Za nami je relativno miren teden, pri čemer je strah vlagateljev upadel na najnižjo raven po letu 1993. Ob ponovni rasti cene sodčka nafte so vlagatelji svoje premoženje selili v bolj tvegane naložbe, pri čemer izstopajo trgi v razvoju.

V EUR	V zadnjem tednu (5.5.2017 - 12.5.2017)	Letos (31.12.2016-12.5.2017)*
Svet - MSCI World*	+0,58 %	+5,51 %
ZDA - S&P 500*	+0,39 %	+3,91 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,52 %	+11,44 %
Japonska - Topix*	+0,68 %	+4,40 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+3,15 %	+12,90 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Pretekli teden je na kapitalskih trgih minil relativno mirno. Po pričakovanem razpletu francoskih predsedniških volitev se vrednosti evropskih indeksov niso bistveno spremenile, saj je bil takšen rezultat že vključen v delniške tečaje. Ob 75 % volilni udeležbi je Emmanuel Macron s svojim gibanjem Naprej (»En Marche!«), ustanovljenim lansko leto, prejel dobrih 66 % glasov. A ta številka ne pomeni veliko, če Macron ne bo prejel večine na parlamentarnih volitvah za državni zbor. Državni zbor je namreč glavni zakonodajni organ, ki potrjuje predloge zakonov. Parlament sicer obsega tudi senat, ki je izvoljen neposredno s strani lokalnih uradnikov vsakih šest let, a ima le-ta omejeno moč pri potrjevanju zakonov. Za izpeljavo svojega ambicioznega programa mora tako Macron osvojiti večino od 577 sedežev v državnem zboru, v nasprotnem primeru bo moral Macron za izpeljavo svojega programa skleniti koalicijski dogovor s katero od drugih strank. Poleg tega bi z zmago katere druge stranke na parlamentarnih volitvah moral predsednik države imenovati predsednika vlade iz te stranke, s tem pa bi Macron izgubil moč pri samostojni izvedbi svojega programa. Posledično so se že takoj po predsedniških volitvah pričele kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo potekale v dveh krogih, in sicer 11. in 18. junija. V četrtek je Macron predstavil prvih 428 kandidatov, med katerimi jih polovica še nikoli ni zasedala katerega od političnih položajev.

Podobno kot na evropskih tleh so tudi na drugi strani Atlantika borzni indeksi teden zaključili z nizko, a pozitivno rastjo. S pričakovano zmago Macrona pred Marine Le Pen se je kljub vsemu politično tveganje še znižalo, kar se je odrazilo tudi v upadu nihajnosti ameriških delnic. Vrednost indeksa VIX, imenovanega tudi indeks strahu vlagateljev, je tako upadla na najnižjo raven po letu 1993. Na višjo nihajnost tečajev ni vplivala niti Trumpova odločitev o zamenjavi direktorja zveznega preiskovalnega urada FBI. Kljub precejšnji medijski pozornosti so ostale oči vlagateljev bolj kot v politične spletke usmerjene v poslovanje družb, gospodarsko rast in pričakovano davčno reformo. Do sedaj je poslovne rezultate za prvo četrtletje objavilo 91 % družb, ki sestavljajo indeks S&P 500. Med njimi je 75 % družb objavilo dobičke, ki so bili nad pričakovanji analitikov. V kolikor bodo preostale družbe objavile najmanj pričakovane dobičke, bo rast dobičkov glede na preteklo leto višja za 13,6 %, kar bo najvišja rast po tretjem četrtletju 2011. Prav tako so bili v preteklem tednu objavljeni tudi sveži podatki o aprilski inflaciji. Prevedeno na letno raven so se cene življenjskih potrebščin za ameriškega potrošnika v zadnjem letu povišale za 2,2 %, kar je nekoliko manj od pričakovanj. Hkrati je tudi rast potrošniškega povpraševanja zaostala za pričakovanji. A ob izjemno nizki stopnji brezposelnosti, ki je na najnižji točki v zadnjih 10 letih, in nadaljevanju solidne gospodarske slike v ZDA, bo po vsej verjetnosti tudi na naslednjem junijskem srečanju ameriške centralne banke prišlo do novega dviga ključne obrestne mere.

Sodeč po donosnosti pa so bile zmagovalke preteklega tedna delnice družb iz držav v razvoju. Vrednost delniškega indeksa trgov v razvoju se je tako dvignila proti dvoletnemu vrhu. Na rast so ugodno vplivale višje cene surovin, kar blagodejno vpliva na tečaje družb iz držav, bogatih z naravnimi viri. V tednu, ki je za nami, so tako porasle cene večine industrijskih kovin, na vrednosti pa so pridobile tudi naftne družbe, potem ko je vrednost sodčka zahodnoteksaške nafte v preteklem tednu porasla za dobre 3 %. Ključna razloga za rast cene nafte v zadnjem tednu sta objava o največjem letošnjem znižanju ameriških zalog nafte ter naklonjenost članic OPEC-a podaljšanju zmanjšanega črpanja nafte za dodatnih šest mesecev. Med zadnjimi sta podporo za podaljšanje omejitve izkazali tudi Savdska Arabija in Rusija, državi z največjim obsegom črpanja, ki sta v januarju podpisali sporazum o omejenem črpanju.

Kljub po večini dobrim objavam rezultatov družb je v preteklem tednu negativno presenetil ameriški trgovec Macy's, ki v ZDA upravlja z več kot 700 veleblagovnicami pod blagovnima znamkama Bloomingdale's in Macy's. Vse več ljudi namreč kupuje preko spleta, kar negativno vpliva na obisk veleblagovnic. Družba tako nikakor ne uspe privabiti obiskovalcev, to pa se odraža v padanju prihodkov že vse od leta 2015. Tako je samo v letošnjem letu delnica družbe izgubila več kot tretjino svoje vrednosti.