24. 09. 2018

V preteklem tednu je večina ključnih kapitalskih trgov gibanje končala v zelenem območju. K znatni rasti tečajev je v pomembni meri vplivala pripravljenost med ZDA in Kitajsko na pogovore, s čimer bi udeleženki lahko našli rešitev glede zaostrovanja trgovinske vojne.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (14.9.2018-21.9.2018)*	Donosnost letos (31.12.2017-21.9.2018)*
Svet - MSCI World*	+0,66%	+9,10%
ZDA - S&P 500*	-0,03%	+13,78%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,73%	+1,73%
Japonska - Topix*	+2,92%	+2,83%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,37%	-4,95%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

V preteklem tednu je za manjšo izjemo izredno solidnega tedna na kapitalskih trgih poskrbel ameriški trg. Ameriške delnice so namreč v evrih teden zaključile rahlo pod izhodiščno vrednostjo, k čemur je odločilno vplivala znatna depreciacija USD nasproti EUR. USD je namreč v preteklem tednu izgubil več kot odstotek vrednosti glede na EUR, kar pomeni, da je osrednji borzni indeks v ZDA (merjeno v USD) teden zaključil 0,9 % nad izhodiščno vrednostjo na novih zgodovinskih rekordih.

V državi, ki se lahko pohvali z največjim kapitalskim trgom na svetu, se je v preteklem tednu v soju žarometov ponovno znašel njen predsednik, Donald Trump, ki je napovedal, da bo od 24. septembra naprej z 10-odstotnimi carinami obremenil za 200 milijard USD blaga, ki ga Kitajska izvozi v ZDA, omenjena carinska stopnja pa naj bi v letu 2019 porasla na 25 %. Kitajska se je nemudoma odzvala in napovedala, da bo uvedla carine na 60 milijard USD blaga, ki ga Kitajska uvozi iz ZDA. A Trump ni ostal dolžan, saj je izpostavil, da bodo ZDA v primeru povračilnih kitajskih ukrepov uvedle carine na dodatnih 267 milijard USD blaga, ki ga ZDA uvozijo s Kitajske. V tem primeru bi bil s carinami obremenjen praktično celoten kitajski izvoz blaga v ZDA (Kitajska je namreč v letu 2017 v ZDA izvozila za dobrih 500 milijard USD blaga). Ne glede na besedni in trgovinski dvoboj sta obe vpleteni strani poudarjali, da sta pripravljeni na dodatne pogovore za rešitev nastale situacije, kar so vlagatelji ocenili kot pozitiven signal, da se ZDA in Kitajska zavedata, da splošna trgovinska vojna nima pravega zmagovalca. Še korak dlje je šla Kitajska, ki je napovedala, da namerava že v prihodnjem mesecu za večino njenih trgovinskih partnerjev znižati povprečno carinsko stopnjo za izvoz izdelkov na Kitajsko.

Navkljub trgovinskim peripetijam ostaja stanje svetovnega gospodarstva zelo solidno. Ameriška ekonomija obratuje s polnimi obrati, saj je število novih prosilcev za pomoč v primeru brezposelnosti v tednu, ki se je končal 15. septembra, upadlo na 201 tisoč, kar je najnižja vrednost po letu 1969 in manj, kot so pričakovali vlagatelji (210 tisoč). Stara celina se s tako impresivnimi makroekonomskimi podatki ne more pohvaliti, saj je prva ocena septembrskega anketnega kazalnika proizvodne in storitvene dejavnosti, ki ga izračunava IHS Markit, znašala 54,2, s čimer je rahlo zaostala za pričakovanji analitikov (54,5), a še vedno kaže na relativno solidne obete oziroma pričakovanja glede prihodnje gospodarske rasti evrskega gospodarstva. Za pravo evforijo v Evropski uniji (EU) pa je poskrbel avtomobilski sektor. V avgustu, ki je sicer tradicionalno najslabši prodajni mesec leta, je bilo v EU registriranih 1,1 milijona novih vozil, kar je skoraj tretjino več kot leto prej. K občutnemu skoku števila registriranih novih vozil naj bi ključno doprinesla nova ureditev testov izpusta za nove avtomobile (WLPT), ki je pričela veljati 1. septembra. Z namenom znižanja zalog vozil so proizvajalci vozil v avgustu očitno ponudili izredno ugodne pogoje za nakupe novih vozil.

Pretekli teden je pokazal, da negativne informacije oziroma objave niso nujno znanilec negativnih donosnosti na kapitalskih trgih. Ključna so odstopanja od pričakovanj, in ta so v preteklem tednu odstopala v pozitivno smer.