12. 12. 2022

V preteklem tednu je bila večina ključnih delniških trgov obarvanih rdeče. K upadu tečajev delnic so v največji meri prispevali makroekonomski podatki, med katerimi sta predvsem izstopali objavi o stanju ameriškega storitvenega sektorja in indeksu cen proizvajalcev. Podatka sta vzbudila skrb, da utegne ameriška centralna banka tudi na naslednjih srečanjih bolj zaostriti denarno politiko.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (2.12.2022 – 9.12.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 – 9.12.2022)
Svet - MSCI World	-2,72%	-9,20%
ZDA - S&P 500	-3,52%	-9,48%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,93%	-7,16%
Japonska - Topix	-1,12%	-8,55%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,30%	-11,57%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Za večjo zaskrbljenost je v preteklem tednu poskrbel ameriški storitveni sektor. Indeks storitvene aktivnosti (ISM Services) je namreč v novembru presenetljivo porasel z več kot 2-letnega dna, ki ga je dosegel v oktobru (54,4), na 56,3, s čimer je opazno presegel pričakovanja analitikov (53,3). Indikator, ki meri kondicijo storitvenega dela ameriškega gospodarstva, je tako pokazal, da je ameriško gospodarstvo še vedno izredno robustno, slednje pa bi lahko upočasnilo ali celo ustavilo upadanje previsoke inflacije. Inflacijske skrbi, ki so se ponovno pojavile pri vlagateljih, je dodatno povečal tudi podatek o cenah proizvajalcev v ZDA, ki so v novembru glede na mesec prej porasle za 0,3 %, medtem ko so vlagatelji pričakovali rast v višini 0,2 %. Oba omenjena podatka sta pri vlagateljih sprožila pričakovanja, da utegne ameriška centralna banka tudi na naslednjem, decembrskem, srečanju osrednjo obrestno mero ponovno povišati za 0,75 odstotne točke, čeprav so se še nedavno med tržnimi udeleženci že oblikovala pričakovanja o »le« 0,50 odstotnih točk visokem dvigu. Skrbi o dodatnem oziroma večjem zaostrovanju denarne politike ni preprečil niti podatek o rahlem ohlajanju ameriškega trga dela. Število zahtevkov za pomoč v času brezposelnosti je namreč v tednu, ki se je končal 3. decembra, malenkost poraslo glede na teden prej (230 tisoč proti 226 tisoč), kar je bilo sicer v skladu s pričakovanji analitikov.

Kratkoročna pričakovanja glede večjega zaostrovanja denarne politike v ZDA so povzročila dodatno nelagodje pri udeležencih na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere bi namreč lahko tako zavrle gospodarsko aktivnost, da bi se največje svetovno gospodarstvo, merjeno po bruto domačem proizvodu, znašlo v recesiji, ki na poslovanje podjetij in posledično tudi na delniške tečaje vpliva negativno. Prihod recesije številni tržni udeleženci napovedujejo s padajočo krivuljo donosnosti do dospetja državnih obveznic. Razlika med donosnostjo do dospeta 10-letne in 2-letne ameriške državne obveznice je namreč konec preteklega tedna znašala -0,76 odstotnih točk, kar je najnižja vrednost po davnem letu 1981.

Recesijske skrbi pri vlagateljih je dodatno podžgalo tudi gibanje cene nafte. Cena sodčka surove nafte brent je namreč v preteklem tednu upadla za več kot 10 % in je teden zaključila pri 76 USD za sodček, kar je najnižja letošnja raven. Skokovit padec cene črnega zlata v preteklem tednu kaže na relativno šibkost povpraševanja po tej dobrini, slednje pa lahko kaže tudi na ohlajanje svetovnega gospodarstva. Pretekli teden je pokazal, da vlagatelje v določenem pogledu skrbi, da je gospodarstvo premočno, da bi se inflacija umirila, in hkrati prešibko, da bi se lahko izognili recesiji. Omenjena dilema oziroma negotovost pa je bila v preteklem tednu eden izmed ključnih elementov za negativne donosnosti ključnih delniških trgov.

Na podjetniškem parketu je v preteklem tednu odjeknila novica, da poskušajo ameriški regulatorji Microsoftu preprečiti prevzem velikana v svetu računalniških iger, Activision Blizzard, v vrednosti kar 69 milijard USD. Po mnenju regulatorjev bi namreč z omenjenim prevzemom Microsoft dosegel prevladujoč položaj v segmentu računalniških iger, kar bi lahko negativno vplivalo na konkurenco ter posledično cene in kvaliteto iger. Možnost omejitve konkurence regulatorji utemeljujejo s tem, da je na 200 milijard USD velikem trgu računalniških iger Microsoft že ponudnik igralnih konzol Xbox, dodatno pa močno razvija hitro rastoči segment pretočnih iger.